Hibridni psi, designerske pasme – Kratka predstavitev –>

Hibridni psi, designerske pasme – Kratka predstavitev

 

V nadaljevanju vam želim predstaviti nekaj podatkov z zvezi s hibridnimi psi. Poudariti želim, da so podatki predstavljeni zgolj v smeri širše informiranosti, od vsakega posameznika pa je odvisno, kakšno bo njegovo mnenje o tej tematiki.

Podatki o psih, ki so navedeni v tem poglavju, temeljijo na dejstvu, da so psi resnično potomci čistokrvnih staršev. V primeru, da ste kupili psa pri vzreditelju, ki ni postopal po etičnih načelih, lahko značilnosti psa bistveno odstopajo.

Nasvet: kupite psa pri odgovornem in zaupanja vrednem rejcu.

 

—————————————————————–

 

Hibridni psi, designer psiHibridni psi (imenovani tudi design psi) so potomci gensko neenakih oziroma različnih vrst prednikov. Njihovi predniki so praviloma čistokrvni psi. Razlika v primerjavi s psi, ki so tretirani kot mešanci je v tem, da imajo hibridni psi znane prednike, medtem ko pri mešancih le-ti navadno niso poznani.
Vzreja hibridnih psov se je pričela v drugi polovici 20. stoletja. Največjo popularnost dosega na področju ZDA, Kanade in Avstralije. Obstaja že množica teh pasem (samo v registru AHCH je vpisanih 680 različnih vrst).

Pri vzreji hibridnih psov obstaja več generacij, ki jih imenujejo F1, F2, F3 itd. Prva generacija (F1) pomeni, da sta bila pri križanju prisotni dve različni vrsti čistokrvnih psov. Generacija F2 pomeni, da pri vzreji nastopa ena vrsta čistokrvnega psa, ki so jo križali s hibridnim psom iz prve generacije (F1). Sčasoma se postopek vzreje nadaljuje zgolj med hibridnimi psi. Kot hibridne pse bi morali praviloma priznavati le pse prve generacije (F1), pse nadaljnjih generacij pa ne, ker naj ne bi več imeli značilnih lastnosti čistokrvnih prednikov. Glede na kratko obdobje vzreje teh psov, se bodo šele v daljšem časovnem obdobju pokazale pozitivne lastnosti in morebitne anomalije teh pasem.

Skupina hibridnih psov ni priznana s strani FCI in drugih organizacij, ki predpisujejo standarde za čistokrvne pse. Priznavajo jih nekatere druge organizacije, kot npr.: ACHC (American Canine Hybrid Club); DDKC (Designer Dogs Kennel Club); DRA (Dog Registry of America, Inc.); IDCR (International Designer Canine Registry®); DBR (Designer Breed Registry) in druge. Naštete organizacije nimajo natančneje opredeljenih standardov za to skupino psov.

V zvezi s hibridnimi psi obstajajo različna mnenja. Organizacije in vzreditelji čistokrvnih psov so načeloma popolnoma proti vzreji teh psov. Svoje odklonilno mnenje utemeljujejo z dejstvom, da vzreja ni nadzorovana, standardi psov niso določeni in večinoma ne obstaja sledljivost psov, ki so jih uporabili pri vzreji.
Hibridni psi, designer psi
Kot zanimivost podatek, da je vzreja sedanjih priznanih čistokrvnih pasem v začetku potekala na podoben način. Šele kasneje so bila določena pravila, ki vzreditelje zavezujejo k njihovemu izpolnjevanju.
Pristaši hibridnih psov utemeljujejo vzrejo s tem, da želijo vzrediti pse, ki imajo najboljše značilnosti svojih prednikov (izgled psa, neagresivnost, zmanjšanje gensko pogojenih zdravstvenih težav in težav v zvezi z alergenostjo dlake, lepši izgled). Ena izmed utemeljitev rejcev je tudi, da se pri takšni vzreji slab vpliv nekaterih genov zmanjša.

Negativni aspekt te vzreje je, da ne obstajajo standardi, ki bi zavezovali vzreditelje. Pojavlja se veliko vzrediteljev, ki ne delujejo po načelih etičnosti, slabo poskrbijo za pse (nimajo veterinarske oskrbe, slabo bivalno okolje na pasjih farmah) in je njihov prvi cilj samo zaslužek (prodaja po pošti). Poleg tega kupec nima nikakršnega zagotovila, kakšne lastnosti bo imel mladiček, ko bo odrasel (značaj, zdravje, izgled), saj večinoma ne dobi dokumentacije o njegovih prednikih. Težava je tudi v tem, da imajo lahko mladički istega legla popolnoma različne lastnosti in je vnaprej skoraj nemogoče vedeti, kakšne bodo. Pomanjkljivost je tudi, da ne obstajajo standardi o selekciji in načrtni vzreji, ne obstaja rodovniška knjiga, niti ni nadzora nad kupci psov. Rejci večinoma tudi nimajo znanja o genetiki psov (značajske značilnosti, gensko pogojene bolezni), večkrat se poslužujejo tudi umetne oploditve. Sporna se zdi tudi izbira čim manjših predstavnikov določene pasme, saj to lahko pomeni dodatne zaplete (težave pri brejosti in kotitvi).
hibridni psi, designer psi3
Vzreja teh psov ima tudi pozitivne strani. Obstajajo odgovorni rejci, ki so zavezani moralnim načelom in so pričeli s to dejavnostjo z namenom, da vzredijo pse, katerih dlaka ni alergena, poleg tega pa imajo psi tudi lastnosti, ki jih uvrščajo med terapevtske pse (pomočniki slepih oseb, diabetikov, invalidov).
Če se odločimo za nakup hibridnega psa, moramo poznati značilnosti obeh prednikov, saj bomo le tako vedeli, kaj lahko pričakujemo. Navedeno pomeni, da je potrebno nakup opraviti pri rejcu, ki nam postreže z vsemi podatki in predloži zahtevano dokumentacijo.

Mnenja so torej različna. Bistveno pri vzreji hibridnih psov se zdi, da so rejci odgovorni, zavezani moralnim načelom, imajo znanje s področja vzreje in genetike ter jim je najpomembnejši cilj vzreja psa, ki bo zadostil (še nenapisanim) standardom. V primeru, da bi vzreja hibridnih psov potekala selektivno in bi se rejci držali etičnih načel ter napisali natančne standarde, bi te pasme sčasoma lahko priznali tudi ostali standardi, kot rodovniške pse.

 

 

Translate

CroatianEnglishGermanItalianSerbianSlovenianSpanish
Share This