Pasma PEKINČAN (Pekingese)

Pasma PEKINČAN (Pekingese)

Pasma PEKINČAN –>

PEKINČAN

(Pekingese)

 

PEKINČAN9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 8: Japonski Chin in Pekinčan
št. FCI standarda: 207

Velikost: od 18 do 21 cm
(standard ni predpisan)
Teža: od 5 do 5,4 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Spada med zelo stare pasme. Po nekaterih podatkih Pekinčan izvira iz 1. stoletja pred našim štetjem iz Kitajske. Sprva v javnosti sploh ni bil poznan, saj je živel le na kitajskem dvoru. Za krajo tega psa je bila celo zagrožena smrtna kazen. Okoli leta 1900, po »boksarski vstaji«, so se skupaj z vojaki iz svoje domovine razširili v Veliko Britanijo. Tudi v sedanjem času je v svoji domovini zelo cenjen, saj o njem pripovedujejo legende, plesi in igre, značilne za kulturo Kitajske.

 

Opis pasme

Po obliki je Pekinčan majhen, čvrst, močnih kosti in skladno grajen. Značilne zanj so velike oči. Dlaka je gosta, bujna, ravna in dolga. Podlanka je zelo gosta. Zaradi grive po vratu in košatega repa spominja na leva. Barva dlake: dovoljene vse barve in barvne kombinacije, razen jetrna barva in albino. Nega je precej zahtevna, saj obsega pogosto krtačenje, brisanje oči, nego krempljev. Poudariti je potrebno, da je potrebno veliko pozornost nameniti higieni samega psa, kakor tudi pribora za nego in posod za hrano, ki ga uporabljamo, saj s tem preprečimo možnost raznih infekcij.

 

PEKINČAN

Karaker pasme

Po naravi je Pekinčan inteligenten, eleganten, dostojanstven, pogumen, zvest, zadržan, prijazen, poslušen, srednje učljiv, družaben, samovoljen. Možne negativne značajske lastnosti: trma, neposlušnost. Poudariti je potrebno, da ima zelo svojevrsten značaj (aristokratski), ki ga je podedoval po svojih prednikih, ki so jih razvajali na dvoru. Na lastnika in družinske člane je navezan. Otroke im rad, vendar se jim umakne, če postanejo preveč vsiljivi. Do tujcev je zadržan in njihov prihod najavi z glasnim lajanjem. Hitro oceni, katera oseba ni preveč dobrodošla in se temu primerno tudi odzove. V odnosu do drugih živali, ob pravilni socializaciji, ni težav. Edino primerno bivalno okolje je stanovanje. Zagotoviti mu je potrebno primeren (čist, miren) prostor, ki bo samo njegov in mu bo zagotavljal zasebnost. Primeren je lastnik, ki je odgovoren in umirjene narave, razpolaga z veliko prostega časa, ljubezni, pozornosti, spoštovanja, potrpežljivosti, iznajdljivosti ter uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost. Primerni so kratki sprehodi.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: problemi z očmi (infekcije zaradi prahu, izpad očesnega zrkla, ulkus roženice), težave z dihanjem (oblika gobčka), vodenoglavost, težave s srcem, ožiljem, ledvični kamni, volčje žrelo. Slabo prenaša vročino in mraz. Samice pogosto kotijo s pomočjo carskega reza.

Skills

Objavljeno na

30. september, 2015