Vzreja psov

Psarna, paritev ter leglo

 

Z namenom prepoznavnosti in zaščite svoje vzreje ima vsak vzreditelj pravico registrirati psarno. Za registracijo psarne pri mednarodni kinološki zvezi – FCI – poskrbi Kinološka zveza Slovenije na podlagi posebne vloge vzreditelja. Naziv psarne, ki ga v ta namen izbere vzreditelj, je edinstven v svetu in se uporablja izključno tako, kot je registriran in zaščiten pri mednarodni kinološki zvezi – FCI…

Nenapisana pravila, ki naj bi jih poznali preden se odločimo za paritev oziroma vzrejo

 

Kjer se srečujejo interesi in čustva ljudi – teh v kinologiji ne primanjkuje – se lahko prijateljstva in nenapisani dogovori hitro zaključijo oziroma skrenejo iz razunme poti. Razlogov za to je lahko več. Prvi pogosti razlog nesporazumov je, da lastnik samice ne poravna skočnine, kar pa je skrajno nepravično do lastnika plemenjaka (v kolikor je ta predhodno jasno postavil pogoje in so ti ostali enaki)…

Vzrejni pregled ter razstava psov

 

Vzrejni pregled je državna kinološka prireditev, na kateri pristojni strokovni organ za določeno pasmo – vzrejna komisija (ali vzrejna komisija pasemske organizacije) ugotavlja in oceni vzrejno vrednost psa. Vzrejni pregled, ki ga pristojni organi organizirajo praviloma enkrat na leto, je obvezen za vse samce in samice, ki jih lastniki nameravajo uporabljati za vzrejo…

Spolna zrelost ter spolni cikel samice

 

Pes kot živalska vrsta spada med t.i. diestrične živali, kar pomeni, da se samice – glede na potek spolnega cikla – praviloma lahko sparijo in imajo mladiče dvakrat na leto. Pri nekaterih samicah, vendar so le te v manjšini, se gonitev lahko pojavlja samo enkrat v letu, še manj pa je takšnih, ki se gonijo trikrat na leto. Še ne dolgo nazaj je veljala sezonska gonitev, pri čemer se je velika večina samic gonila v zgodnjem spomladanskem in jesenskem obdobju…

Motnje v spolnem ciklu ter preprečevanje gonitve

 

Pri samicah lastniki navzven največkrat zaznavajo motnje v spolnem ciklu v »nenormalnih« gonitvah.
Le te lahko:
– izostanejo
– so prepogoste
– so neizrazite
– so nenormalno dolge

Brejost

 

Uspešni paritvi ali osemenitvi sledi brejost, ki pri samicah laho traja od 58 do 72 dni. Navadno je brejost krajša pri samicah z več mladiči, medtem ko se pri samicah večjih pasem s samo enim ali dvema mladičema obdobje brejosti lahko znatno podaljša. Velika večina samic skoti mladiče med 60. in 63. dnem po paritvi…

Telesna aktivnost, prehrana ter nega samice med brejostjo

 

Na splošno moramo celotno obdobje brejosti upoštevati kot posebno fiziološko stanje živali, kateremo prilagajamu tudi telesno aktivnost, prehrano in nego. Za brejo samico so primerni vsakodnevni sprehodi, pri čemer se izogibamo prevelikim strminam, skakanju čez ovire ali v hladno vodo, izpostavljanju visokim temperaturam…

Motnje med brejostjo ter navidezna brejost

 

Različne bolezenske spremembe pri samici lahko zapletejo ali celo prekinejo brejost. Težave so največkrat povezane z vnetjem rodil, ki je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali pa zmanjšane splošne odpornosti pri samici.

Ker tovrstne bolezenske spremembe zraven izgube mladičev lahko tudi resno ogrozijo življenje matere, poiščemo veterinarsko pomoč oziroma njegov veterinarjev nasvet vselej, ko med brejostjo pri samici zaznamo…

Kotitev

 

V pričakovanju kotitve pri samici moramo posebno pozornost nameniti kotitvenemu prostoru. Da bi se ga privadila, vanj namestimo brejo samico vsaj 14 dni pred pričakovano kotitvijo. Namestitev neposredno pred kotitvijo lahko psihično vznemeri samico, kar pa pogosto neugodno vpliva na potek kotitve. Kotitveni prostor naj bo glede na velikost samice primerno velik tako, da se samica ob premikanju lahko izogne mladičem in jih ne poškoduje…

Zapleti ob kotitvi

 

Brezuspešno napenjanje in vznemirjenost, poznejša umiritev samice in njeno nezanimanje za morebiti že skotene mladiče so dokaj zanesljiva znamenja, da kotitev ne poteka tako, kot bi morala. Največkrat plodovi zaostanejo v porodnem kanalu ali maternici. Prevelik plod in njegova zagozditev v porodnem kanalu je samo eden izmed številnih vzrokov, ki lahko prepreči normalen potek kotitve…

Pregled legla, dohranjevanje mladičev ter skrb za mladiče brez matere

 

Takoj po končani kotitvi oziroma najpozneje v nekaj dneh po njej moramo poskrbeti ta temeljit pregled mladičev. Ob pregledu je potrebno posebno pozornost nameniti morebitnim prirojenih hibam, ki pogojujejo izločitev mladiča iz legla. Pri mladičih namreč lahko naletimo na različne telesne deformacije, vključno z razklanim trdim nebom, kar imenujemo »volčje žrelo«. Ta hiba je huda in praktično neodpravljiva, zato moramo vsakemu mladiču med drugim pregledati tudi ustno votlino…

Namestitev legla, odpravljanje zajedalcev ter zaščitno ceplenje

 

Z začetkom dohranjevanja se v leglu zelo poveča dnevna količina urina in iztrebkov, ki jih izločajo mladiči. Ker jih samica ne more več počistiti, moramo za čistočo dosledno skrbeti sami. Zaradi zagotavljanja ustreznih higienskih razmer je najbolje, da samici in mladičem zagotovimo dovolj prostora. Psi so namreč izredno čiste živali, zato tudi mladiči, če le imajo možnost, sami izberejo mesto za počitek in mesto, kjer opravljajo potrebo…

Obdobje po kotitvi

 

Za večino samic je značilna velika materinska skrb za sprva nebogljene mladiče, tako da v prvih 14. dvevih po kotitvi z njimi glede prehrane in nege praktično ni nikakršnega dela. Seveda to velja za zdravo leglo, ki pa ga moramo kljub temu skrbno nadzorovati.
– Značilnosti zdravega ter bolnega legla
– Poporodna Eklampsija

Share This