Pasma KRAŠKI OVČAR –>

 

KRAŠKI OVČAR

(Karst Shepherd Dog)

 

Opis pasme

Po videzu je Kraški ovčar srednje velik, mišičast, močan in skladno grajen. Njegov izraz je prijazen, odkrit, skoraj otožen. Dlaka je bogata, podlanka gosta – zlasti pozimi. Barva dlake železno siva. Nega ni zahtevna, saj zadošča tedensko krtačenje, ob menjavi dlake pogosteje.

2. FCI skupina:KRAŠKI OVČAR Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi – 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 278
Velikost:
– samec meri od 57 do 63 cm
– samica meri od 54 do 60 cm
Teža:
– samec od 30 do 42 kg
– samica od 25 do 37 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Karakter pasme

KRAŠKI OVČARPo naravi je Kraški ovčar vdan, nepodkupljiv, izreden čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, temperamenten, dobrodušen, pogumen, po potrebi oster, umirjen, inteligenten, veliko razmišlja in analizira, poslušen, suveren, ponosen. Možne negativne lastnosti: ob neprimerni vzgoji se pojavi agresija, ob grobi vzgoji, lahko postane plašen. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima zelo rad in je pripravljen za njih dati tudi svoje življenje. Do otrok je zelo prijazen, vdan in zaščitniški, razen če je doživel slabo izkušnjo v zvezi z njimi. Do tujcev je nezaupljiv, družinske prijatelje pa dobro sprejme. Do drugih živali je toleranten, rad pa pokaže, da je gospodar svojega ozemlja. Poudariti je potrebno, da se nikoli ne podredi v celoti, saj sam presoja posamezne situacije in se odloča o tem, ali je ukaz smiseln ali ne. Razlike v značaju so pogojene tudi s spolom psa: samec je dominanten in potrebuje lastnika, ki je karakterno močan; samice so nežnejše in lažje obvladljive. Najprimernejši lastnik je tisti, ki veliko hodi v naravo, ima na razpolago veliko ljubezni in prostega časa in si želi pristnega psa. Poleg tega je dobro, da ima lastnik izkušnje z vzgojo psov, je dosleden, odločen in uporablja pozitivno motivacijo. Poudariti je potrebno, da se prične vzgoja že s prvim dnem, ko dobimo mladička. Najprimernejše bivalno okolje je veliko ograjeno dvorišče, prilagodi pa se tudi prebivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja.

Zdravje pasme

Posebno izrazite zdravstvene težave niso prisotne. Posebno skrb je potrebno posvetiti pravilni prehrani, kar se pozna na celotni konstituciji telesa in na dlaki.

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Slovenija. Kraški ovčar spada med starodavne pasme pastirskih psov, saj sega njegov izvor v 8. stoletje pred našim štetjem, ko se je na področju Ilirskih provinc razvilo več vrst pastirskih psov. Obstaja več razlag, od kod je prišel na slovenski Kras, še najverjetnejše je, da je prispel v naše kraje iz goratih grških pokrajin v zadnjem stoletju pred našim štetjem. Od predhodnikov le-teh so v današnjem času znani Kraševec, Šarplaninec in Tornjak. Najbolj razširjen je na Krasu. Včasih so ga uporabljali kot ovčarja in za varovanje posestva pred divjimi zvermi. Mednarodni standard pasme je bil potrjen leta 1939. Ob koncu druge svetovne vojne je bila pasma pred izumrtjem. Po dolgotrajnem dokazovanju, je bila leta 1968, pasma priznana kot avtohtona slovenska pasma. Kot zanimivost: omenjal ga je tudi Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Od leta 2001 se uporablja samo ime Kraševec. V današnjem času je predvsem družinski pes. Njihovo število je bilo v letu 2008 ocenjeno na 600 do 700 psov. Razširjen je po vsej Evropi, poleg Slovenije, še na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici in na Nizozemskem.