Pasma ROMUNSKI OVČAR DE BUCOVINA –>
ROMUNSKI OVČAR DE BUCOVINA
(Ciobanesc Romanesc de Bucovina)
FCI čakalnica: pogojno (delno) priznane pasme
– 2. FCI skupina; Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
– Sekcija 2.2; Gorski tip psov
št. FCI standarda: 357
Velikost: – samec meri od 68 do 78 cm
– samica meri od 64 do 72 cm
Teža: mora biti skladna z višino
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Romunija, regija Bucovina. Spada med romunske avtohtone pasme. Prvotno so ga uporabljali za čuvanje živine na gorskem področju in obrambo pred divjimi živalmi. Bil je najboljši partner karpatskih pastirjev, ki so se nanj v težkih vremenskih in geografskih razmerah lahko zanesli. Pasma je bila v Romuniji priznana leta 1982. Uradni standard je bil pogojno priznan leta 2002. V sedanjem času je predvsem družabnik in čuvaj.
Opis pasme
Po obliki je Romunski ovčar de Bucovina močan in rustikalno grajen pes. Dlaka je gosta, debela, trda in ravna. Podlanka je gosta. Barva dlake: bela z lisami ali progami, ki so rjave, sive ali črne barve. Popolnoma bel ali črn pes se tolerira, vendar na razstavah ni zaželen. Nega ni zahtevna, saj je potrebno redno krtačenje in občasno kopanje.
Karakter pasme
Po naravi je Romunski ovčar de Bucovina ljubeč, odličen čuvaj, miren, uravnovešen, zvest, pogumen. Možna negativna lastnost, ki je pogojena z nepravilno vzgojo: dominantnost, prevelika borbenost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se dobro razume. V odnosu z drugimi domačimi živalmi ni problematičen, na tuje živali pa opozori. Do tujcev je nezaupljiv in na njihovo prisotnost opozori z lajanjem. Lastnik mora biti pri vzgoji dosleden, odločen, avtoritativen, imeti mora veliko prostega časa za druženje in pri vzgoji uporabljati pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje je hiša z velikim dvoriščem, kjer se lahko prosto giblje. Potrebuje veliko gibanja, aktivnosti in igre.
Zdravje pasme
Pasma nima posebnih zdravstvenih težav.