Pasma RUSKI MALI TERIER –>

 

RUSKI MALI TERIER

(Russkiy toy – Russian Toy Terrier)

 

 

RUSKI MALI TERIERFCI čakalnica: pogojno (delno) priznane pasme
– 9. FCI skupina; Družni psi
– Sekcija 9; Kontinentalni toy španjeli
št. FCI standarda: 352

Velikost: od 20 do 28 cm
Teža: od 1,3 do 2,7 kg (največ do 3 kg)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Rusija. Vzgojen je bil iz Angleškega toy terierja. Ruski mali terier ima status ruske avtohtone pasme. Spada med najmanjše pasme psov. Prvi predstavnik (Chikki) je bil rojen leta 1958. Prvotno so jih uporabljali kot čuvaje in lovce na podgane. Zelo priljubljen je bil tudi med ruskimi plemiči. V obdobju 1920 do 1950 je pasma skoraj izumrla, zato so pričeli z načrtno vzrejo. Izven domovine je poznan od leta 1990. Pasma je bila uradno priznana leta 1966, uradni standard pa je pogojno priznan od leta 2006. Nastopa predvsem v vlogi spremljevalca. Dobre rezultate dosega tudi na tekmovanjih.

 

Opis pasme

Telo je čvrsto grajeno, elegantno, noge in vrat so dolgi, glava in gobec majhna, oči velike. Predstavniki te pasme so lahko kratkodlaki ali dolgodlaki. Zanimivost: v istem leglu se lahko pojavijo mladiči s kratko in dolgo dlako. Barva dlake ne glede na dolžino: črno rjava; svetlo do temno rdeča; peščena. Dovoljena je manjša bela lisa na prsih in nogah. Pogojno dovoljeno: črna, rjava, modra. Bela barva po celem telesu ni dovoljena. Nega pri kratkodlakih psih ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo; pri dolgodlakih je potrebno dnevno krtačenje. Kopanje za oba tipa psov je priporočljivo enkrat mesečno. Pomembno: v mrzlih mesecih mora imeti oblečen plašček.

 

RUSKI MALI TERIER

Karakter pasme

Po naravi je Ruski mali terier inteligenten, zaupljiv, zelo živahen, prijazen, samozavesten, poslušen, učljiv, aktiven, radoveden, energičen, samozavesten. Možne negativne lastnosti: uničevalno vedenje, kadar je osamljen in ima premalo gibanja; preveč pogumen v odnosu do večjih živali, saj pozabi na svojo majhnost (sindrom velikega psa); glasno lajanje. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Dobro se razume z večjimi otroki, na manjše je ljubosumen in je potreben nadzor. Do tujcev je zadržan, na njihovo prisotnost opozori z glasnim lajanjem. Edino primerno prebivališče je stanovanje. Potrebuje redne sprehode, stalne zaposlitve in igro. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, ima na razpolago veliko prostega časa za druženje, je prijazen in vzgaja s pozitivno stimulacijo.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: izpah pogačice, zlomi kosti (zaradi majhnosti), alergije na bolhe in nekatera cepiva, epilepsija (pogojena z nekaterimi zdravili). Pogosta težava je tudi, da mladičkom ne izrastejo zobje, zato je potrebna pomoč veterinarja, da ne pride do vnetij.