Pasma URUGVAJSKI DIVJI PES –>
URUGVAJSKI DIVJI PES
(Cimarron Uruguayo)
FCI čakalnica: pogojno (delno) priznane pasme
– 2. FCI skupina; Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
– Sekcija 2.1; Mastifi
št. FCI standarda: 353
Velikost: – samec meri od 58 do 61 cm
– samica meri od 55 do 58 cm
Teža: – samec od 38 do 45 kg
– samica od 33 do 40 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Urugvaj. Njegova zgodovina ni točno določena. Po vsej verjetnosti so njegovi predniki psi različnih pasem, ki so jih na to področje pripeljali španski in portugalski osvajalci in domači psi. Sčasoma so ti psi začeli živeti v divjini in njihovo število je močno naraslo. Leta 1730 je o tem pojavo pisal celo španski misijonar. Domačini so zaradi preglavic, ki so jim jih povzročali pričeli z načrtnim pobijanjem. Preživeli so le najmočnejši in najpametnejši primerki ti pasme. Sčasoma so jih domačini udomačili in vzgojili za svoje potrebe. V svoji domovini predstavlja pes nekakšen nacionalni simbol, poleg tega pa je tudi maskota urugvajske vojske. Mednarodno je bila pasma priznana leta 1989. Standard je bil začasno priznan leta 2006. Uporaba: varovanje premoženja in živine, lov, šport, spremljevalni pes.
Opis pasme
Po obliki je Urugvajski divji pes srednje velik, močan, trden, kompaktno in mišičasto grajen. Dlaka je kratka, gladka, debela, mehka in ravna. Barva dlake: sivo lisasta, vsi odtenki sive, rjave, lahko je prisotna črna maska. Dovoljene so bele liste pod spodnjo čeljustjo, na spodnjem delu vratu, po prsih, trebuhu in na spodnjem delu nog. Nega ni zahtevna, saj zahteva redno krtačenje in kopanje po potrebi.
Karakter pasme
Po naravi je Urugvajski divji pes pogumen, inteligenten, uravnovešen, zaščitniški, neodvisen, spreten, ljubeč, ubogljiv, dominanten, odličen čuvaj, zvest, delaven, prebrisan, iznajdljiv, pozoren na dogajanje v okolici, močan, gibčen, temperamenten. Njegovi čuti so zelo izostreni, predvsem ima velike zmožnosti sledenja. Možne negativne lastnosti: agresivnost, sramežljivost oziroma plašnost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan, za njih je pripravljen storiti vse, varuje jih tudi za ceno svojega življenja. Otroke ima zelo rad in je z njimi nežen, kljub temu je primeren nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv, previden, v primeru ogroženosti lastnika in družine, postane agresiven in napadalen. Drugih živali (niti domačih) ne prenaša. Primerno bivalno okolje je pesjak in veliko ograjeno dvorišče. Potrebuje veliko gibanja, aktivnosti in vadbe. Primeren je zelo izkušen lastnik, ki je odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, na razpolago mora imeti veliko prostega časa, pri vzgoji pa uporabljati pozitivno stimulacijo.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija komolca, problemi s kolki.