ESTONSKI GONIČ
(Estonian Hound, Gontchaja estonskaja)
Pasme psov registrirane pri drugih organizacijah po svetu – FCI nepriznane pasme
Velikost: od 42 do 52 cm
Teža: od 15 do 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Estonija. Ima status avtohtone estonske pasme. Njegovi predniki so Rusko Poljski gonič in Angleški lisičar ter lokalni psi. Pri nadaljnjem križanju so verjetno uporabili tudi različne beagle, finske in švicarske lovske pse. Načrtna vzreja te pasme se je pričela leta 1934. Nastopa kot lovski in družinski pes. Prilagojen je za gibanje po zahtevnih terenih ob različnih vremenskih razmerah. Leta 1954 je bila pasma priznana v bivši Sovjetski zvezi. Ob osamosvojitvi Estonije, so pričeli s postopki za priznanje te pasme in leta 1998 je bil prizna estonski standard. Izvajajo se tudi postopki za priznanje FCI standarda.
Opis pasme
Po obliki je Estonski gonič srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Oči so rjave barve. Dlaka je kratka, sijoča in trda. Podlanka je mehka in srednje gosta. Barva dlake: rjavo črna s črnimi lisami. Po telesu in glavi ima lahko tudi rdeče lise. Konica repa je bela. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Estonski gonič inteligenten, učljiv, vesel, prijazen, prijeten, uravnovešen, aktiven, miren v stanovanju, željan pozornosti in pohvale, ljubeč, družaben, zvest, dober lovec, pogumen, energičen, delaven, močan, vzdržljiv. Dobro ima razvit čut za voh. Možne negativne lastnosti: plašnost, destruktivno vedenje, neposlušnost – pogojeno z nepravilno vzgojo oz. prepozno socializacijo in preveliko osamljenostjo. Zelo slabo prenaša izoliranost od družine. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti ves čas v njihovi bližini. Z otroki se dobro razume. Do tujcev je zadržan. Ob primerni socializaciji ni težav v odnosu do drugih živali. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in druge fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni najbolj priporočljivo, saj slabo prenaša daljšo samoto. Potrebuje veliko gibanja, treninga, druženja in drugih aktivnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: anksioznost ali depresija (predvsem, kadar je predolgo ločen od družine), kožne alergije, težave s sinusi.
Pasma je registrirana pri:
EKU (Estonian Kennel Union)
LCF (Latvian Cynological Federation)
LCS (Lithuanian Cynological Society)
RCF (Russian Cynological Federation)
BCU (Belorussian Cynological Union)
UKU (Ukranian Kennel Union)
NKC (National Kennel Club)
CKC (Continental Kennel Club)
DRA (Dog Registry of America, Inc.)