BELGIJSKI OVČAR TERVUEREN
(Chien de Berger Belge – Belgian Shepherd Dog – Tervueren)
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 15
Velikost: – samec meri od 60 do 66 cm
– samica meri od 56 do 62 cm
Teža: – samec od 25 do 30 kg
– samica od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Prvotni podatki o izvoru pasme Belgijski ovčar Tervueren so neznani. Znano je le, da so pred letom 1890 te pse uporabljali kot kmečke delovne pse. Šele po tem letu so jih pričeli načrtno vzgajati kot rodovniške pse.
Opis pasme
Dlaka obsega več odtenkov rdeče, rjave ali sive barve s črno prevleko. Značilna je dvojna pigmentacija dlake, pri čemer so konice vsake dlake temneje obarvane. Odrasli psi imajo predvsem na ramenih, hrbtu in rebrih temnejšo dlako. Okoli oči in uhljev ima črno obrazno masko. Rep je na koncu temnejši, lahko tudi črn. Včasih se pojavi siva dlaka na gobcu in bele lise na prsih, na spodnjem delu zadnjih nog in med blazinicami. Nega dlake ni zahtevna, saj zadošča tedensko krtačenje, malo več ob menjavi dlake. Dlaka ne oddaja vonja. Njegova drža je zelo ponosna in elegantna, telo pa čvrsto.
Karakter pasme
Po naravi je Belgijski ovčar Tervueren živahen, inteligenten, učljiv, uravnovešen, zelo navezan na lastnika in slovi kot dober čuvaj. Kadar odrašča skupaj z otroci je odličen družinski pes. Ob neprimerni vzgoji postane zaprt vase, zato potrebuje veliko ljubezni in dosledno vzgojo, da dosežemo primerno socializacijo.
Zdravje pasme
Belgijski ovčarji so zaradi svoje lahke in harmonične konstitucije izredno zdrava pasma. Nimajo težav s sklepi. V zadnjem času se zaradi paritvenih kombinacij pojavlja epilepsija, pogosteje tudi rak na želodcu.