BERGAMSKI OVČAR
(Cane da pastore Bergamasco – Bergamasco Shepherd Dog)
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 194
Velikost: – samec meri do 61 cm
– samica meri do 56 cm
Teža: – samec od 32 do 38 kg
– samica od 26 do 32 kg
Življenjska doba: do 15 let
Zgodovina pasme
Po znanih podatkih izvira iz mesta Bergamo (Lombardija) v Italiji, kjer so ga uporabljali za varovanje ovac. Na to področje so verjetno prišli z Vzhoda ob velikem preseljevanju narodov. Imajo skupne značilnosti vseh ovčarskih psov. Je stara pasma, ki do današnjega dne ni spremenila svoje zunanjosti. Ob koncu 19. stoletja se je zanimanje za to pasmo zmanjšalo, zato je v sedanjem času malo predstavnikov te vrste in ni prav znan izven Italije.
Opis pasme
Bergamski ovčar je skladno grajen pes, ponaša se z dolgo glavo, ima močne prsi, mehka tanka ušesa, mandljeve oblike oči ter debel in močan rep. Dlaka je bogata, dolga in v spiralasto zavitih čopkih visi s telesa, podlanka je kratka, gosta, mastna in nepremočljiva. Barva dlake: čisti odtenki sive, od čisto svetle do skoraj črne, dovoljene so bele ali rdečkasto rjave lise, ki ne smejo pokrivati več kot 20 % površine telesa; popolnoma bela barva ni dovoljena. Nega ni zahtevna, potrebno je redno krtačenje. Prepogosto kopanje ni priporočljivo. Mladiči potrebujejo več nege, saj njihova dlaka še ni kosmičasta.
Karakter pasme
Po naravi je Bergamski ovčar zelo pogumen, zvest, poslušen, nezahteven, učljiv, preudaren, umirjen, marljiv, prizadeven, srečen kadar je koristen ter izvrsten čuvaj. Dobro se obnese kot službeni pes – policijski ali reševalni. Zelo rad ima otroke. Včasih je malo svojeglav, zato potrebuje odločnega gospodarja. Njegov življenjski prostor mora biti zelo velik, zato je priporočljivo, da biva zunaj. Mraz mu ne predstavlja nobenih težav.