ČEHOSLOVAŠKI VOLČJAK
(Ceskoslovenský Vlcak – Czeslovakian Wolfdog)
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 332
Velikost: – samec minimalno 65 cm
– samica minimalno 60 cm
Teža: – samec od 26 kg dalje
– samica od 20 kg dalje
(zgornja meja višine ni določena, pomembna je le skladnost med višino in težo)
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je bivša Češkoslovaška. Čehoslovaški volčjak je nastal s križanjem med karpatsko volkuljo in Nemškim ovčarjem, leta 1958. Potomce tretje oziroma četrte generacije so začeli uporabljati kot službene vojaške pse. Od leta 1970 dalje se je vzreja razširila po celi državi, najboljši predstavniki te pasme so se razširili po preostali Evropi. Pasma je bila uradno priznana leta 1982, dokončno potrjena pa 1999 na zasedanju FCI v Mehiki. Uporablja se ga tudi pri reševanju iz ruševin in iskanju utopljencev.
Opis pasme
Čehoslovaški volčjak je po obliki srednje velik, čvrste konstitucije, ki po obliki in gibanju spominja na volka. Po naravi je živahen, aktiven, vztrajen, zelo vzdržljiv, hitro odziven, pogumen, odporen na vremenske razmere, dobro vodljiv, učljiv, dober obrambni pes, odličen pri sledenju, skratka vsestransko uporaben. Dlaka je ravna, glede na letni čas različno debela (pozimi ima podlanko). Gosta dlaka je tudi po vratu, trebuhu, med prsti in v uhljih. Barva dlake je rumenkasto siva do srebrno siva (glede na letni čas) po maski in prsih, po hrbtu in repu sivo bela.
Karakter pasme
Čehoslovaški volčjak slovi kot izjemen čuvaj. Zelo ima razvita čutila, še posebej voh in ima odličen smisel za orientacijo. Do svojega gospodarja goji veliko spoštovanje, na družinske člane pa je zelo navezan. Glede na to, da potrebuje veliko gibanja, je primeren za dinamične in aktivne ljudi. Do nepoznanih ljudi je nezaupljiv, vendar vedno z razlogom. Zanimivost: Brez večji težav preteče 100 kilometrsko razdaljo, s povprečno hitrostjo 11 do 13 km/h. Bivanje v stanovanju ni najbolj primerno, priporoča se bivanje na velikem ograjenem vrtu.
Primeren skrbnik (lastnik)
Skrbnik mora biti izkušen in imeti veliko znanja o volčjem vedenju, zato ni pasma primerna za vsakogar, sploh ne za začetnika. Pri vzgoji je potrebno veliko potrpljenja, ne sme se ga učiti s prisilo, saj govorimo o psu z volčjimi geni (volčjim nagonom).