JUŽNORUSKI OVČAR
(Ioujnorousskaďa Ovtcharka – South Russian Shepherd Dog)
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 326
Velikost: – samec najmanj 65 cm
– samica najmanj 62 cm
Teža: ni posebej opredeljena
Življenjska doba: do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Ukrajina. Jožnoruski ovčar je verjetno nastal s križanjem Kavkaškega ovčarja in Ruskega ovčarja, ko so se velike črede ovac selile z enega področja na drugo. Druga teorija se bolj nagiba k temu, da je nastal s križanjem Kavkaškega ovčarja in Madžarskega Komondorja. V času ruske revolucije je skoraj izumrl. Pasma je bila prvič omenjena leta 1930, v knjigi pa opisana leta 1960. Največ so ga uporabljali kot čuvaja živine in ozemlja. Po nekaterih podatkih so ga v bivši Sovjetski zvezi uporabljali v vojaške namene in kot pomočnika paznikov. V zahodni Evropi je zelo malo predstavnikov te pasme, še največ na Nizozemskem.
Opis pasme
Njegovo telo je močno in nadpovprečno veliko, mišičasto, konstrukcija je masivna.Njegova dlaka je dolga od 10 do 15 cm, groba, rahlo valovita, gosta, podlanka je bogata. Prilagodi se lahko različnim vremenskim razmeram. Barva dlake je ponavadi bela, lahko tu rumena, sivkasta, barve slame.
Karakter pasme
Po naravi je Južnoruski ovčar zelo aktiven, oster, bojevit, uravnotežen, živahen, močan in delaven, samostojen, samozavesten in vztrajen. Velikokrat je dominanten in nagnjen k aktivni obrambi, lahko tudi plašen in razdražljiv. Samice so navadno bolj strpne. Lastniku je zelo zvest, ravno tako je prijazen do družinskih članov. Priznava samo enega gospodarja in če ta vloga ni povsem določena, lahko postane agresiven. Njegova vzgoja mora biti dosledna, brez prisile. Potrebuje veliko prostora za gibanje, pesjak in veriga nista priporočljiva. Do tujcev je nezaupljiv.