ŠETLANDSKI OVČAR
(Shetland Sheepdog)
1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 88
Velikost: – samec meri do 37 cm
– samica meri do 35,5 cm
Življenjska doba: od 13 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so Shetlandski otoki na Škotskem. Šetlandski ovčar je bil vzgojen s križanjem različnih pasem s ciljem, vzgojiti čuvaja čred na zahtevnem ozemlju tega otočja. Njegovo ljubkovalno ime je Sheltie in nekateri ga imajo za »malega« bratca Škotskega ovčarja. V sedanjem času je poznan predvsem kot družinski pes.
Opis pasme
Šetlandski ovčar ima prelepo dolgo dlako, ki je še posebej okoli vratu in pod vratom zelo bogata. Dlaka je dvojna: zunanja je dolga, ravna in trda; podlanka mehka, kratka in gosta. Barva dlake je najpogosteje saboljevo bela, poznana je tudi tribarvna varianta: črno-bela z rjavimi oznakami, čista srebrna s poškropljeno črno ali črnimi lisami (blue merle) ter črno-bela ali črno-rjava. Nega ni preveč zahtevna, zadošča redno krtačenje. Psa ne kopamo.
Karakter pasme
Po karakterju Šetlandski ovčar blesti kot zvest spremljevalec, izredno inteligenten, zelo učljiv, nevsiljiv, ubogljiv, ustrežljiv, vdan in živahen. Negativna lastnost bi lahko bila njegova plahost, ki jo z zgodnjo in primerno vzgojo preprečimo. Primeren je tudi za začetnike, najlepše pa se bo ujel z nežnim in mirnim lastnikom. Slovi kot dober čuvaj, ki z lajanjem opozarja na nevarnost. Do tujcev je zadržan. Najlepše uspehe pri šolanju dosežemo z motivacijo in veliko pohvale. Svoji družini je močno predan, rad ima otroke, razen, če so le-ti agresivni – takrat se raje umakne. Primeren je za bivanje v stanovanju. Ves čas potrebuje družbo človeka. Do živali, ki jih pozna je prijazen, do neznanih pa nezaupljiv.
Zdravje pasme
Posebne zdravstvene težave niso poznane, ni nagnjen h genetskim boleznim.