Pasma AZORSKI GOVEDAR –>

 

AZORSKI GOVEDAR

(Cao Fila de Sao Miguel)

 

 

AZORSKI GOVEDAR2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.1 Mastifi
št. FCI standarda: 340

Velikost: – samec meri od 50 do 61 cm
– samica meri od 48 do 58 cm
Teža: – samec od 25 do 41 kg
– samica od 21 do 36 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je otok Sao Miguel na Azorskem otočju. Azorski govedar je bil vzrejen za delo z živino, in sicer okoli leta 1439. Poleg čuvaja živine, so ga uporabljali tudi pri lovu na divjege prašiče in pri bikoborbah. Standard je bil mednarodno priznan leta 1995. Z Azorov se je razširil v Severno Ameriko in drugod po svetu. V sedanjem času se uporablja kot čuvaj in spremljevalec ter na tekmovanjih.

 

Opis pasme

Po obliki je Azorski govedar mišičast, s široko glavo, dolgimi nogami in repom, ki je ukrivljen rahlo navzgor. Dlaka je kratka, gladka in trda. Barva dlake je progasto rjava (svetlo rjava do rumeno rjava) ali siva s črno. Potrebno je ščetkanje dlake nekajkrat tedensko.

 

AZORSKI GOVEDAR

Karakter pasme

Po značaju je Azorski govedar inteligenten, precej oster, temperamenten, delaven, ljubeč, navezan na lastnika, dovzeten in zelo vdan. Potrebna je zgodnja socializacija, sicer postane agresiven. Kadar je v vlogi družinskega psa, je potrebna še posebej dosledna vzgoja. Pri igri z otroki je potreben nadzor. Do tujcev in ostalih živali je lahko agresiven. Kot vsi delovni psi, potrebuje veliko gibanja in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Posebne zdravstvene težave niso prisotne, možna je displazija komolcev. Potrebno je nadzorovati njegovo težo, saj so prisotne težave z debelostjo.