BERNARDINEC
(St. Bernhardshund – Bernhardiner – Saint Bernard Dog)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 50
Velikost: – samec meri najmanj 70 cm in največ 90 cm
– samica meri najmanj 65 cm in največ 80 cm
Teža: – samec od 80 kg dalje
– samica od 65 kg naprej
Življenjska doba: od 8 do 10 let
Zgodovina pasme
Domovina te pasme je Švica, kamor je bil pripeljan pred dva tisoč leti. Pasma Bernardinec je zelo stara, njegove prednike so imeli že Rimljani. V takratnem obdobju je bil kratkodlak in napadalen, saj je potomec alpskih mastifov. Sčasoma je postal planšarski pes in čuvaj. Pasmo z današnjim izgledom so vzredili menihi iz samostana St.Bernard, sredi 17. stoletja. Še vedno je bila prisotna kratkodlaka varianta – uporabljali so jih za teptanje snega, iskanje pogrešanih in razvoz mleka. Dolgodlaki tip je bil za delo v snegu manj primeren, saj se mu je sneg oprijemal dolge dlake. Prvi znani zapis o vlogi bernardincev pri reševanju iz snežnih plazov, je iz leta 1786. Današnje ime so pričeli uporabljati 1865. leta. Standard pasme je bil potrjen 1887 in ima od takrat status avtohtone švicarske pasme. Njegova priljubljenost je postala največja v sredini 19. stoletja, ko so pasmo pričeli načrtno rediti tudi drugje. Zanimivost: predstavnik pasme je nastopal v filmu Beethoven.
Opis pasme
Glede na dolžino dlake ločimo dve vrsti: kratkodlakega in dolgodlakega bernardinca. Po videzu je Bernardinec velikan, zelo močan, visokih nog in močne in skladno grajene konstitucije, z veliko glavo. Kljub velikosti, je njegovo gibanje zelo harmonično. Dlaka je kratka ali dolga, lahko je gladka ali rahlo valovita, vendar nikoli skodrana. Osnovna barva dlake je bela, z manjšimi ali večjimi rdečimi polji ali povem rdeče rjav predel po hrbtu, lahko je tudi rdeče rjav – tigrast. Sprejemljiva je tudi rjavo rumena barva in črna barva po telesu. Obvezna je temna maska, nujne so bele lise na prsih, okoli vratu, na gobcu, po čelu, na šapah in na koncu repa. Potrebno je pogosto krtačenje in odstranjevanje snega ali nečistoče, ki se oprime dlake – velja za dolgodlake; pri kratkodlakih nega ni zahtevna. Nega obsega še občasno striženje krempljev in redno čiščenje zob.
Karakter pasme
Po naravi je Bernardinec zelo prijazen, miren, uravnovešen, zelo živahen v mladosti, pozoren na okolico, poslušen, preudaren, malo len (vzrok sta teža in velikost, premalo aktivnosti), učljiv, srednje inteligenten. Negativnih lastnosti nima, lahko je prisotna agresivnost, ki je pogojena z nepravilno vzgojo. V vlogi čuvaja se obnese zgolj zaradi svoje velikosti, saj že z njo nažene strah v kosti. Ne laja pogosto. Omeniti je potrebno, da se močno slinijo, predvsem v zvezi s hrano in kadar je vroče. Slabo prenaša vročino, zato je bolj aktiven v zimskem času. Lastnika in družinske člane ima zelo rad. Pozornost je potrebna pri igri z otroci, saj jih lahko zaradi svoje velikosti nehote poškoduje. Do tujcev in živali prijazen. Zelo je primeren za družinskega psa. Rad ima igre v vodi in hladnejše podnebje. V primeru, da ima aktivnega lastnika, se tudi sam rad udeležuje teh aktivnosti. Pri šolanju je potrebno upoštevati omejitve, ki so pogojene z njegovo velikostjo. Potrebuje lastnika, ki prične z vzgojo in socializacijo od prvega dne, je potrpežljiv, uporablja pozitivno stimulacijo (predvsem hrana) ter zabaven pristop učenja. Dobro je tudi, da je lastnik aktiven, saj je pasma podvržena debelosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim dvoriščem, prilagodi pa se tudi bivanju v stanovanju, saj je rad v družbi svoje družine.
Zdravje pasme
Možne težave z zdravjem: displazija kolkov in komolcev, smrčanje, težave s srcem, debelost.