Pasma DOBERMAN –>

 

DOBERMAN

(Dobermann – Doberman Pinscher)

 

 

DOBERMAN2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 1: Pinči in šnavcerji
– 1.1 Pinči
št. FCI standarda: 143

Velikost: – samec meri od 68 do 72 cm
– samica meri od 63 do 68 cm
Teža: – samec od 40 do 45 kg
– samica od 32 do 35 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Doberman izhaja iz Nemčije, in sicer ga je načrtno vzredil Friderich Louis Dobermann v 70. letih 19. stoletja, ki je križal posebno ostre pse, t.i. »mesarske pse«. Uporabil je prednike današnjega Rottweilerja, Manchesterskega terierja in Greyhounda. V izvoru pasme majdemo tudi pasme kot so Gordonski seter, Weimneran, Beauceron, Mastif in druge lokalne pse ter verjetno še kakšnega. Ustvaril je delovnega psa, ki je primeren tudi kot družinski pes in čuvaj. Prvi predstavniki so bili težki, s kratkimi nogami in so spominjali na Rottweilerja. Šele, ko je nadaljeval križanje z Manchesterskim terierjem, je pes dobil današnji izgled. Največkrat so ga uporabljali za čuvaja in službenega psa pri policiji ter pri lovu na zveri. V današnjem času je uporabljen kot čuvaj in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Doberman srednje velik, močan, mišičast in eleganten. Njegova drža je ponosna. Zelo je temperamenten. Dlaka mora biti obvezno kratka. Dovoljeni barvi sta črna in rjava, z možnimi ožigi v barvi mahagonija. Bele lise niso dovoljene.

 

DOBERMAN

Karakter pasme

Po naravi je Doberman prijazen, inteligenten, miren, vdan, srednje oster, srednje razdražljiv, zelo zmogljiv, pogumen, trden, samostojen, siguren, neustrašen, potreben nežnosti in pozornosti, vedoželjen ter rad nadzoruje svojo okolico. Vse te pozitivne lastnosti doseže, kadar ima lastnika oziroma vaditelja, ki je dosleden in uravnotežen po značaju ter potrpežljiv. Ne mara prisile in vse mora potekati počasi in mirno. Trening naj bi bil kratek in intenziven. Zelo je zamerljiv in nikoli ne pozabi krivice. Zelo je navezan na lastnika in družino, katere je pripravljen varovati za vsako ceno. V primeru, da lastnik do drugega leta njegove starosti ne vzpostavi z njim primernega stika, se pes zanj ne zmeni. Čustveno dozori šele okoli tretjega leta starosti. Do tujcev je nezaupljiv. Otroke načeloma sprejema, vendar je potreben nadzor pri druženju z njimi. Ob neprimerni vzgoji je lahko agresiven, nervozen in plašen, navihan, trmast ter dominanten. Za Dobermana pravijo, da je »kavč pes«, kar pomeni, da pasma ni primerna za bivanje zunaj, saj ga njegova dlaka čisto nič ne ščiti pred vremenom, zraven pa je to pasma, ki je zelo navezana na lastnika in želi biti neprestano v njegovi bližini, zato če ga zapremo v pesjak lahko povzročimo agresivno vedenje psa. V primeru, da biva zunaj, mora biti pesjak velik in dobro izoliran, saj zaradi kratke dlake slabo prenaša mraz. Sprehodi ne smejo biti predolgi, bolje dati več poudarka na psihični zaposlitvi. Primeren je za lastnika, ki ima izkušnje. V primeru težav pri vzgoji, se je primerno posvetovati s strokovnjaki.

 

DOBERMAN

Zdravje pasme

Pasma ima kar precej težav z zdravjem, zato je priporočljivo, da se psa kupi v preverjeni psarni za to pasmo.

Možne zdravstvene težave pasme:

dilatacijska miokardiopatija: preprosto povedano, težave z ožiljem, ki privedejo do možganske kapi.

Willebrandova bolezen: pomanjkanje faktorja za strjevanje krvi (podobno hemofiliji pri ljudeh). Obstaja lažja in težja oblika te bolezni in je najpogosteje dedno pogojeno pri nekaterih pasmah psov. Simpotmi: krvavitev iz nosu, dlesni ali nožnice, kri v blatu ali urinu, modrice kože, daljša krvavitev po operaciji ali travmi, slabokrvnost pri dolgotrajnih krvavitvah. Zdravljenje: transfuzija krvi ali plazme, reden nadzor.

Wobblerjev sindrom: značilen je za velike pasme psov. To je spremenjena oblika vretenc, ki se sčasoma začnejo sesedati. Značilni znaki: pijana hoja (zadnjih nog), klecanje prvih nog, bolečine v vratu. Terapija: zdravila proti bolečina, strogo mirovanje, oprsnica.

razne oblike raka, kar ni gensko pogojeno.