Pasma ENTLEBUŠKI PLANŠARSKI PES –>

 

ENTLEBUŠKI PLANŠARSKI PES

(Entlebucher Sennenhund – Entlebuch Cattle Dog)

 

 

ENTLEBUŠKI PLANŠARSKI PES2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 3: Švicarski gorski in planšarski psi
št. FCI standarda: 47

Velikost: – samec meri od 44 do 50 cm
– samica meri od 42 do 48 cm
Teža: od 25 do 30 kg
Življenjska doba: do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švica, kantona Bern in Lucerna. Entlebuški planšarski pes spada med najmanjše od štirih švicarskih pasem. Prvi zapis o tej pasmi izvira iz leta 1889. Leta 1924 je bila pasma pred izumrtjem, vendar se je po zaslugi vzreditelja dr.Hoblerja ohranila do danes. Uradni standard je bil priznan leta 1927. Prvotno so ga uporabljali za čuvaja lastnine in živine ter vlečnega psa. V sodobnem času je poznan kot službeni in družinski pes.

 

Opis pasme

Po izgledu je Entlebuški planšarski pes srednje velik, močan, čvrsto grajen, telo je rahlo podolgovato. Dlaka je kratka, trda, sijoča in tesno prilegajoča. Podlanka je gosta. Dlaka je ponavadi tribarvna: črna z rumenimi do rjasto rdečimi ožigi na licih, nad očmi, pod repom, na vseh tacah, prsih in notranji strani uhljev. Prisotne morajo biti bele oznake na glavi, prsih, tačkah in konici repa – po možnosti simetrične. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje.

 

ENTLEBUŠKI PLANŠARSKI PES

Karakter pasme

Po naravi je Entlebuški planšarski pes pozoren na dogajanje v okolici, inteligenten, prijazen, živahen, samozavesten, pogumen, učljiv, prilagodljiv, zvest, neodvisen, učljiv, deloven, ustrežljiv. Ob neprimerni vzgoji se lahko pojavi plahost in posledično agresivnost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi biti del družine. Otroke ima zelo rad, vendar ga je potrebno vzgojiti, da pri igri ne pretirava, saj se zaradi njegove živahnosti in velikosti hitro zgodi, da nehote prevrne otroka. Do tujcev je nezaupljiv in na njihovo prisotnost opozarja z lajanjem. Potrebuje mnogo gibanja, da sprosti svojo energijo. Najprimernejše okolje je ograjen vrt s pesjakom, čeprav se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Primeren lastnik: izkušen, pozoren, družaben, aktiven. Pri vzgoji je potrebno uporabljati pozitivno stimulacijo.

 

Zdravje pasme

Pasma ni nagnjena k boleznim, možne pa so težave z displazijo kolkov, progresivna atrofija mrežnice (PRA), katarakte (motnosti očesne leče) in nagnjenost k debelosti.