Pasma HOVAWART –>

 

HOVAWART

(Hovawart)

 

 

HOVAWART2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 190

Velikost: – samec meri od 63 do 70 cm
– samica meri od 58 do 65 cm
Teža: okoli 40 kg
(teža ni posebej določena, dopuščati pa mora dobro kondicijo in telesno pripravljenost)
Življenjska doba: od 13 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Domovina pasme Hovawart je Nemčija. Njegovo ime izhaja iz stare nemške besede “hovewart” (hof – dvorišče, wart/wahter – čuvati). Ime je bilo prvič zapisano že v 13. stoletju. Predstavniki te starodavne pasme so bili zelo cenjeni, vendar po izgledu popolnoma drugačni, kot njihovi sodobniki. Vzreditelj Kurt F. König je leta 1910 pričel z načrtno vzrejo čvrstega, vzdržljivega, pogumnega, zvestega in zanesljivega dolgodlakega psa, ki bi bil primeren za kmečka opravila in obrambo pred divjimi živalmi. Križal je pse te pasme, ki jih je dobil na odročnih kmetijah in so bili navajeni slabih vremenskih delovnih razmer ter t.i. moderne pasme, kot so švicarski planšarski pes, novofundlandec, kuvas, leonberžan ter verjetno tudi nemški ovčar in seter. Načrt vzreje navedenega vzreditelja je bil tako zapleten, da ni mogoče točno dokazati, kako je bil izpeljan. Po nekaterih podatkih so bili uporabljeni tudi predstavniki hrtov in divjih psov s področja Severne Afrike. S pričetkom prve svetovne vojne je vzreja zastala in se po daljšem premoru nadaljevala. Pasma je bila uradno priznan leta 1937, vendar se je po drugi svetovni vojni število predstavnikov močno zmanjšalo. V sodobnem času se predstavniki te pasme uporabljajo kot službeni in delovni psi, saj so primerni za sledarje, iskalce pogrešanih, stražarje. Poleg tega slovi kot dober družinski pes in družabnik.

 

Opis pasme

Po videzu je Hovawart močne, rahlo podaljšane postave in srednje višine. Poudariti je potrebno, da je njegov voh izreden. Samec in samica se morata po zunanjosti razlikovati – samec mora biti bolj krepak in imeti močnejšo glavo. Njegova dlaka je dolga, valovita in svilnata, z zelo malo podlanke. Še posebej dolga je na vratu in prsih, na prednjih nogah ima zastavice, poleg tega tudi košat rep. Barve dlake so možne v treh barvnih kombinacijah: črna, črno rjava z ožigi in zlato rumena. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje. Dlaka nima vonja niti ne izpada premočno.

 

HOVAWART

Karakter pasme

Po naravi je Hovawart vzdržljiv, močan, pogumen, učljiv, dober športnik, zvest, zanesljiv, inteligenten, temperamenten, zaščitniški, rahlo posesiven, dober čuvaj in slednik, prijateljski, uravnotežen, samozavesten, zvedav, neagresiven. Na lastnika in celotno družino je zelo navezan. Zelo rad ima otroke. Do tujcev je še preveč prijazen, dokler ne doživi negativne izkušnje. Do drugih živali ni problematičen, še posebej so mu pri srcu male živali. V odnosu do konkurenčnih samcev je lahko dominanten. Primeren je za lastnika, ki nima posebnih izkušenj s psmi, vseeno pa mora biti vztrajen, potrpežljiv, avtoritativen in dosleden pri vadbi in ohranjanju talentov, s katerimi ta pasma razpolaga ter imeti na razpolago veliko prostega časa. Hovawart potrebuje veliko pozornosti in pozitivne stimulacije, veliko gibanja (na dan vsaj 1-urni sprehod, poleg tega še 3-4 krajše sprehode). Značilno za to pasmo je, da pozno dozori, zato je zahtevnejše šolanje primerno po dopolnjenih dveh letih starosti. V primeru, da je preveč prepuščen samemu sebi, postane zdolgočasen, svojeglav, zamerljiv in čustveno nestabilen. Prebiva lahko zunaj, zelo hitro pa se prilagodi tudi bivanju v stanovanju.

 

Zdravje pasme

Posebne zdravstvene težave niso prisotne, možna je displazija kolkov in pri nekaterih predstavnikih gensko pogojene srčne bolezni. Pozornost je potrebno posvetiti prehrani, saj je nagnjen k debelosti.