LANDSEER
(“Landseer” Continental – European type)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 226
Velikost: – samec meri od 72 do 80 cm
– samica meri od 67 do 72 cm
Teža: – samec okoli 75 kg
– samica okoli 55 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Za njegovo domovino se šteje Anglija, kamor je okoli 17. stoletja prispel skupaj z ribiči iz Novofundlandije. Landseer je dobil ime po Siru Edwinu Landseerju, ki je leta 1820 predstavnika te pasme upodobil na veliki sliki. Pes je postal zelo priljubljen med plemstvom. Slovel je kot izreden reševalec ljudi iz vode, zato je kraljeva reševalna služba imenovala enega predstavnika psov za častnega člana. V sedanjem času je prisoten po vsej Severni in Srednji Evropi, v skandinavskih deželah ni preveč priljubljen. V sodobnem času je priznan kot dober spremljevalec in družinski pes.
Opis pasme
Po videzu je Landseer močan, skladno grajen in zelo okreten. Dlaka mora biti dolga, gosta, gladka in fina na otip. Dovoljena je rahlo valovita dlaka. Podlanka je gosta. Barva dlake je bela, po trupu ima črne lise nepravilne oblike. Vrat, prsi, trebuh, okončine in rep morajo biti beli, glava črna. Na čelu je bela črta, smrček je bel. Nega ni posebej zahtevna, saj zadošča tedensko krtačenje in občasno kopanje. Dlaka nima vonja.
Karakter pasme
Po naravi je Landseer zelo odprt, prijazen, igriv (predvsem v vodi), uravnotežen, prijateljski. Na svojo družino je zelo navezan in zaščitniški do nje, čeprav lastnosti čuvaja pri njem niso izrazite. Še posebej ima rad otroke. V odnosu do drugih živali je prijazen, če je tako vzgojen od vsega začetka. Primerno bivalno okolje je tako na prostem, kot v hiši. Potrebuje dnevne sprehode.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, dedna bolezen srca (sub-aortna stenoza), nagnjenost k debelosti.