LEONBERŽAN
(Leonberger)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 145
Velikost: od 65 do 80 cm
Teža: od 50 do 80 kg
Življenjska doba: okoli 10 let
Zgodovina pasme
Pasma Leonberžan je doma v Leonbergu v Nemčiji. Leta 1846 jo je vzredil mestni svetnik Heinrich Essig, ko je križal bernardinca, landseerja in pirenejskega psa. Izpolnil je svojo željo in vzredil psa, ki je podoben levu. V tistem času so ga imeli za nesmiselno pasjo mešanico. V vojnem času so ga uporabljali kot reševalca iz vode, saj ima nepremočljiv kožuh in kožico med prsti. V današnjem času je poznan predvsem kot družinski pes.
Opis pasme
Po izgledu je Leonberžan velik, mišičast in eleganten pes. Dlaka je gosta, srednje dolga, ostra. Po vratu in prsih tvori levjo grivo. Barve, ki so zaželene: svetlo ali zlato rumena, ki sega do rdeče rjave s temno masko, peščena in srebrno siva. Bela barva ni dovoljena. Imajo črne smrčke in črno obrobljene oči, kar spominja na očala. Predstavniki te pasme so večinoma v dveh barvah: temno rjavi in svetlo rjavi z odtenki črne. Nega dlake je zelo zahtevna, predvsem ob menjavi dlake. Potrebno je pogosto česanje, po možnosti vsakodnevno. Redno je treba čistiti ušesa in krtačiti zobe. Pogosto kopanje ni priporočljivo.
Karakter pasme
Po naravi je Leonberžan samozavesten, nežen, vdan, dobrodušen, preudaren, živahen, dober in nepodkupljiv čuvaj, neagresiven, občasno trmast. Na gospodarja je zelo navezan. Otroke ima zelo rad, priporočljiv pa je nadzor pri igri, saj jih zaradi svoje teže lahko nehote poškoduje. Do tujcev je v začetku nezaupljiv. Zelo rad ima vodo in igro prinašanja predmetov. Potrebuje lastnika, ki uporablja dosledno in prijazno vzgojo, je aktiven, pozoren in ima na razpolago veliko prostega časa. Glede na trmo, ki je prisotna pri tej pasmi, je priporočljivo, da je tudi lastnik malo trmast. Ob preveliki strogosti in neprimernem odnosu, postane boječ, plašen ali celo napadalen. Najprimernejše bivalno okolje je velik ograjen vrt. Predolgo bivanje v pesjaku ga naredi nesrečnega, saj si želi čim več časa preživeti s svojim gospodarjem. Zaradi njegove velikosti bivanje v stanovanju ni najbolj primerno, čeprav se tudi temu prilagodi. Potrebuje dolge sprehode, ki mu dajejo dovolj svobode, da potroši svojo energijo.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: nagnjenost k displaziji kolkov, zato se odsvetujejo dolgi sprehodi, ko so še mladički.