Pasma NEAPELJSKI MASTIF –>

 

NEAPELJSKI MASTIF

(Mastino Napoletano – Neapolitan Mastiff)

 

 

NEAPELJSKI MASTIF2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.1 Mastifi
št. FCI standarda: 197

Velikost: – samec meri od 70 do 75 cm
– samica meri od 65 cm do 70 cm
Teža: od 50 kg naprej
Življenjska doba: od 8 do 10 let

 

Zgodovina pasme

Neapeljski mastif spada med potomce velikih rimskih molosov. Prvi znan zapis je iz 1. stoletja. V družbi rimskih legij so se razširili po vsej Evropi. Prilagojen je bil za bivanje v kmečkem okolju, nevarne borbe z divjimi živalmi v amfiteatrih in lov. Kasneje so ga uporabljali za zaščito posestev in kot varuhe tudi mafijci. Napoletano, kot ga tudi imenujejo, se je razvil na območju Neaplja v Italiji. Po 2. svetovni vojni je skorajda izumrl. Na novo se je vzreja pričela leta 1947. Današnji mastif je nastal iz križanja dveh tipov mastifa. Standard je bil potrjen leta 1965. Današnji napoletano je v primerjavi s svojimi predniki izgubil precej pri okretnosti in temperamentnosti. Še vedno velja za zelo pogumnega in sigurnega v svojo moč, saj se ne ustraši niti spopada z medvedom, bivolom, volkom, psom – celo s človekom. Nikoli ne napada brez razloga in zahrbtno, temveč vedno direktno in brez oklevanja. V sedanjem času ga največkrat zasledimo kot družinskega psa.

 

Opis pasme

Njegov izgled je veličasten, saj je velik in močan. Na glavi ima bogate gube, ki jih ustvarja prostoviseča koža, na vratu pa ima bogato podgrlino. Dlaka je kratka, gosta in nežna. Barva dlake je lahko: siva, kovinsko siva, črna, peščena – vse barve se lahko med seboj prelivajo. Nega obsega redno krtačenje, občasno kopanje, še bolj je priporočljivo brisanje z mokro kožo.

 

NEAPELJSKI MASTIF

Karakter pasme

Po naravi je Neapeljski mastif zaščitniški, dober in hud čuvaj svoje lastnine, stabilen, ni agresiven brez razloga, ima visok prag bolečine in razdražljivosti, zelo vdan gospodarju, ponosen, močan, prijazen, bliskovito izvaja ukaze, neustrašen, povprečno učljiv, živahen zunaj, v prostoru zelo miren in večino časa spi. Negativne lastnosti so lahko: napadalnost, posesivnost, trma, smrčanje, slinjenje. Lastniku je neizmerno vdan, do otrok prijazen. Majhne pse sprejema, njegova sila pa eksplodira, kadar je izzvan. Poudariti je potrebno, da je njegovo obnašanje pogojeno z vplivom okolja, vzgoje in genskih značilnosti. Potrebuje lastnika, ki je čustveno stabilen, odločen, sproščen, dosleden, avtoritativen in ima izkušnje s psi in dovolj časa. Vzgoja se prične od prvega dne. Najprimernejše okolje zanj je hiša z vrtom, vendar naj ne bo v pesjaku. Primernejše je prebivanje v stanovanju, saj hoče biti v družbi družine.

 

Zdravje pasme

Možne težave z zdravjem: displazija kolkov in težave z očmi.