ŠARPLANINEC
(Jugoslovenski Ovcarski Pas – Sarplaninac – Yugoslavian Shepherd Dog – Sharplanina)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 41
Velikost: – samec meri od 56 do 62 cm
– samica meri od 54 do 58 cm
(pasma dosega tudi večjo višino, zato obstajajo predlogi po spremembi tega standarda)
Teža: – samec od 35 do 45 kg
– samica od 30 do 40 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Makedonija. Po nekaterih znanih podatkih je Šarplaninec potomec starih molosov stare Grčije in Turčije. Največje število te pasme je bilo zaslediti v pogorjih Šar Planine v Makedoniji in Srbiji. Prisoten je tudi v ZDA, kjer ga kot delovnega psa uporabljajo na rančih. Standard pasme je bil potrjen leta 1939, leta 1957 pa priznan kot jugoslovanski ovčarski pes. Uporabljajo ga izključno za čuvaja domačih živali, domačij in podjetij.
Opis pasme
Po obliki je Šarplaninec srednje velik, močan pes, močne konstitucije, z močno in težko glavo. Dlaka je gosta, dolga in trda, z gosto podlanko. Samci imajo podobno grivo kot levi. Barva dlake obsega širok spekter: od železno sive do skoraj bele, skoraj črne ali barve čreslovine. Nega ni preveč zahtevna, potrebno je krtačenje tedensko, večkrat v času menjave dlake. Poleg tega je potrebno redno zatiranje zajedalcev in krajšanje krempljev.
Karakter pasme
Po naravi je Šarplaninec oster, dominanten, vzvišen, miren, pozoren, deloven, vztrajen, zanesljiv, samosvoj, nezaupljiv, nepodkupljiv, neustrašen, inteligenten, teže učljiv. Negativne lastnost: agresivnost, neobvladljivost, ob neprimerni vzgoji nevaren tudi gospodarju. Svoje ozemlje varuje tudi za ceno svojega življenja; spopade se tudi z medvedi in volkovi. Lastnika priznava kot edinega gospodarja in ga ljubosumno čuva, kot svojo lastnino. Ostale družinske člane obravnava sebi enakopravne, zelo jim je vdan in do njih zaščitniški. Nepoznane otroke ocenjuje kot vsiljivce, zato je potrebna velika pazljivost. Ravno tako ima negativen odnos do ostalih živali in je pogosto agresiven. Priporoča se lastniku, ki ima veliko izkušenj, potrpljenja, iznajdljivosti pri treningih in je značajsko močna in uravnotežena oseba. Pri vzgoji je potrebno veliko odločnosti, avtoritativnosti in zmanjševanje njegove agresije. Primerno je bivanje zunaj, saj ima gosto dlako, ki ga dobro varuje pred vremenskimi spremembami.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov.