ŠPANSKI MASTIF
(Mastín espańol – Spanish Mastiff)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 91
Velikost: – samec meri najmanj 77 cm
– samica meri najmanj 72 cm
(višina navzgor ni omejena)
Teža: od 55 do 100 kg, nekateri samci tudi do 120 kg
Življenjska doba: do 10 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so hriboviti predeli Severne in Severozahodne Španije. Prvotno so ga uporabljali kot čuvaja čred pred zvermi, saj ima močno razvit nagon varovanja svojega teritorija. Dandanes je Španski mastif poznan kot družinski pes.
Opis pasme
Španski mastif spada med velike pasme. Njegovo telo je zelo visoko, mišičasto, robustno, vendar skladnih mer. Dlaka je gosta, žimnata in kratka. Daljša je vzdolž hrbta in na repu. Po glavi in ušesih je svilnata. Dovoljene so skoraj vse barvne kombinacije: od volčje sive, zlato rumene, črne, svetlo drap do progaste. Zaželena je čim bolj enakomerna barva in temnejša maska; bela barva ne sme prevladovati. Nega dlake ni zahtevna, potrebno je redno krtačenje in brisanje dlake z vlažno krpo. Pogostejše krtačenje je potrebno ob menjavi dlake – dvakrat letno.
Karakter pasme
Po naravi je Španski mastif tipičen čuvaj, zelo samostojen, preko dneva miren, lenoben, v mraku postane zelo čuječ. Njegove reakcije so bliskovite, še posebno, kadar začuti ogroženost svojih lastnikov ali teritorija. Razpolaga z visokim pragom vzdraženosti, saj se zaveda svoje moči in ne napada brez opozorila. Zelo je inteligenten, rad ignorira ukaze, ki se mu ne zdijo smiselni, občutljiv na krivice, zamerljiv, vdan in zvest. Na gospodarja je zelo navezan. Otroke ima rad in je zelo potrpežljiv do njih, obenem pa jih ves čas varuje. Paziti pa je potrebno, da otroci niso sami z njim, saj bi jih pri igri zaradi svoje velikosti in teže lahko nehote poškodoval. V odnosu do drugih živali ni problematičen, če jih je navajen od mladosti. Do tujcev je nezaupljiv, nanje opozori z glasnim lajanjem in jih nikakor ne spusti na svoje ozemlje. Ko zazna, da jih gospodar sprejema, ni nobenih problemov. Primerno okolje za bivanje je hiša z velikim vrtom. Prebiva lahko tudi v pesjaku, vendar potrebuje veliko rednega gibanja. Potrebuje veliko pozornosti in bližine svojih ljudi, ne mara pa preveč crkljanja. Njegov lastnik mora biti dosleden, vztrajen, umirjen, potrpežljiv in fizično močen. Vzgoja ne sme biti groba, saj ob uporabi prisile postane trmast in celo agresiven.
Zdravje pasme
Pasma nima posebnih zdravstvenih težav, razen možne displazije kolkov in komolcev. Poskrbeti pa je potrebno tudi za primerno prehrano.