BEDLINGTONSKI TERIER
(Bedlington Terrier)
3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierji
št. FCI standarda: 9
Velikost: od 38 do 43 cm
Teža: od 8 do 10,5 kg
Življenjska doba: od 12 do 17 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija, rudarsko območje Rothbury Forest v grofiji Northumberland. Bedlingtonski terier spada med stare terierske pasme. Njegov izvor ni uradno potrjen. Po eni izmed variant naj bi prispel v Anglijo v 18. stoletju, skupaj s potujočimi cigani. Kasneje so te pse križali z različnimi vrstami terierjev, predvsem z lovskim psom vidrarjem, ki so ga uporabljali za lov na vidre, whippetom, dandie dinmontom, malim angleškim hrtom in verjetno tudi s kodrom. Uspeli so vzrediti psa, ki je v primerjavi z drugimi terierji višji, vitkejši in hitrejši, kljub temu pa je ohranil tipični značilnosti svojih sorodnikov: pogum in vzdržljivost. Prvi predstavnik pasme je bil pisno omenjen leta 1782. Njegova prvotna naloga je bila lov na podgane, jazbece in lisice. Še posebej je bila cenjena njegova hitrost in ostrina pri lovu. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1877, uradno je bila pasma potrjena leta 1948. Pri nas je ta pasma malo poznana. V sedanjem času nastopajo v vlogi reševalcev in spremljevalnih psov.
Opis pasme
Njegovo telo je vitko, trdno grajeno, po višini in obliki spominja na hrta. Dlaka je dvojna – sestavljena iz trdih in mehkih dlak, kratka (strižena na 1 cm), drobno kodrasta. Na koncu ušes mora imeti nepostrižene rese. Po zunanjosti zaradi svoje dlake spominja na ovčko. Barva dlake: modra, jetrna, peščena. Nega dlake je zahtevna, saj je potrebno pogosto krtačenje in redno striženje na cca 6 tednov. Pogosto kopanje ni priporočljivo, ker postane dlaka premehka in ne ustreza standardu.
Karakter pasme
Po naravi je Bedlingtonski terier zelo čuječ, samozavesten, vztrajen, trmast, tipičen lovec, psihično trden, temperamenten, pogumen, inteligenten, zanesljiv, učljiv (primeren za agility, dogdancing, rally obedience in frizbi). Svojemu gospodarju in članom družine je zelo zvest. V odnosu do otrok je prijazen, kljub temu je priporočljiv nadzor pri igri, predvsem pri manjših otrocih. Bolje se ujame s starejšimi otroki, ki so mirnejši in mu pustijo, da se umakne, ko ima dovolj druženja. Z drugimi živalmi ima dober odnos, potrebna pa je primerna socializacija od vsega začetka, sicer zaradi svojega lovskega nagona rad lovi manjše živali (hrčki, morski prašički).
Pri vzgoji je potrebna pozitivna stimulacija, sicer postane plašen, neodziven, včasih celo agresiven. Možne negativne lastnosti: rad laja, lahko podivja in se spopade z drugimi psi, močno ugrizne, vendar je te težave mogoče preprečiti s primerno in pravočasno vzgojo. Primeren je lastnik, ki ima izkušnje z vzgojo, je dosleden, odločen, prijazen, aktiven in ima na razpolago dovolj prostega časa, ki ga posveti psu. Kadar se počuti osamljenega, postane uničevalen. Glede na to, da je pes po naravi lovec, mu je potrebno od vsega začetka privzgojiti omejitve, saj zelo rad lovi, predvsem ptice in domačo perutnino. Primerno bivališče je hiša z ograjenim vrtom, kjer lahko s tekom zadovolji svojo potrebo po gibanju. V primeru, da živi v stanovanju, so potrebni dolgi in redni sprehodi.
Zdravje pasme
Zdravstvene težave: urološke bolezni, bolezni jeter (kopičenje bakra), težave s srcem in očmi (siva mrena, solzenje).