KERRYSKI MODRI TERIER
(Kerry Blue Terrier)
3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierji
št. FCI standarda: 3
Velikost: – samec meri od 46 do 48 cm
– samica meri od 43 do 48 cm
Teža: od 13 do 18 kg
Življenjska doba: od 12 do 18 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Irska, in sicer gorovje Kerry na jugozahodu države. Zaščiten je kot irski nacionalni pes. Njegov izvor ni popolnoma dokumentiran, spada pa med stare pasme. Po eni izmed variant naj bi bil Kerryski modri terier potomec španskih psov, ki so bili pripeljani na Irsko leta 1588. Druga varianta nakazuje, da izvira iz irskega volčjaka. V zgodovini so ga uporabljali kot čuvaja, prinašalca, ovčarja in lovskega psa. Kasneje je bil, kot kaže, s križanjem dinmontovega in bedlingtonskega terierja, vzrejen pes, ki je primeren za lov na jazbece. Prvič je bil javno prikazan na razstavi leta 1922. V sodobnem času je predvsem družinski pes.
Opis pasme
Po izgledu je Kerryski modri terier velik, močan, čvrsto grajen, mišičast pes, vendar vseeno skladnega in elegantnega videza, ki je zelo gibčen. Spada med srednje velike terierje. Največjo pozornost vzbuja njegov značilen kožuh. Dlaka je zelo gosta, kodrasta, svilnata in mehka na otip. Barve: dovoljeni so vsi odtenki modre barve, vključno s temnejšimi pasovi. Zanimivo je, da so mladički ob izkotitvi črni, med devetim in štiriindvajsetim mesecem pa se barva spremeni v modro. Nega je srednje zahtevna, saj zadošča redno tedensko krtačenje in kopanje nekajkrat mesečno. Do dvakrat na mesec ga je potrebno postriči. Značilno zanj je, da je rad urejen in čist, poleg tega dlaka nima vonja in ne izpada.
Karakter pasme
Po naravi je Kerryski modri terier živahen, prisrčen, vesel, zvest, malo svojeglav, ponosen, nagel, vihrav, prilagodljiv, radoveden, odločen, inteligenten, dobro učljiv, prijazen, pogumen, odličen čuvaj, občutljiv na krivice in grobo ravnanje. Zelo redko laja. Negativni lastnosti sta, da se rad spopade z drugimi psi in, da se ob neprimerni socializaciji lahko razvije agresivnost. Na lastnika je in družinske člane je zelo navezan, včasih pa preveč zaščitniški. Otroke ima rad in ima do njih dober odnos. Do tujcev je prijazen, vendar zadržan. Pri njegovi vzgoji je potrebna odločnost. Zaradi svoje potrebe, da je večino čas s svojimi lastniki, je priporočljivo, da biva v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja. Priporočljivo je, da ima lastnik izkušnje z vzgojo, saj mora biti le-ta dosledna, mirna, odločna in nežna.
Zdravje pasme
Zdravstvene težave niso izrazite, lahko pa se pojavijo gensko in okoljsko pogojene težave, kot so: kožne alergije, tumorji, kurja očesa, bolezni oči in srca, displazija kolkov in komolcev. Zato je priporočljivo kupiti psa pri preverjenem vzreditelju.