Pasma YORKSHIRSKI TERIER –>

 

YORKSHIRSKI TERIER

(Yorkshire Terrier)

 

 

YORKSHIRSKI TERIER3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 4: Pritlikavi terierji
št. FCI standarda: 86

Velikost: med 20 in 30 cm
(višina s standardom ni določena)
Teža: do 3,2 kg
Življenjska doba: od 11 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija, grofija Yorkshire. Yorkshirski terier spada med stare pasme psov, saj izvira iz 17. stoletja. Uporabljali so ga predvsem rudarji za lov na podgane in miši. Standard te pasme je bil priznan leta 1886. V sedanjem času se pojavlja kot spremljevalec in razstavni pes.

 

Opis pasme

Po izgledu je Yorkshirski terier majhen, skladno grajen pes, pokončne drže. Njegovo gibanje je skladno in elegantno. Dlaka je dolga (sega do tal in je razdeljena s prečko od nosu do repa), gosta, gladka in svilnata. Kodri niso dovoljeni. Podlanke nima. Nega je zahtevna, saj obsega vsakodnevno česanje in krtačenje, redno čiščenje zob in krajšanje krempljev. Dlaka ne izpada. Barva dlake: rdeče zlata po tačkah in glavi ter temno jekleno modra po hrbtu. Pramena in druge nianse niso dovoljeni. Mladički so ob kotitvi popolnoma črni (spominjajo na majhne rotweilerje), kasneje so po glavi sive barve, ki se počasi spremeni v rdeče zlato. Končna podoba se izoblikuje do tretjega leta. Obvezno mora nositi čopek (po možnosti z rdečo pentljo, ki je zaščitni znak te pasme).

 

YORKSHIRSKI TERIER

Karakter pasme

Po naravi je Yorkshirski terier inteligenten, temperamenten, trmast, svojeglav energičen, pogumen, učljiv, igriv, dober čuvaj, simpatičen, zabaven, ljubezniv, samozavesten. Negativne lastnosti: preveč zaščitniški do lastnika, glasno laja, občutljiv, trmast, muhast. Poudariti je potrebno, da ima kljub svoji majhnosti vse značilnosti velikih terierjev. Na svojega lastnika je zelo navezan in zanj pripravljen izpolniti vsako željo. Do otrok je načeloma prijazen in se z njimi rad zabava, kljub njegovi majhnosti pa je potreben nadzor odrasle osebe, saj njegova igra včasih postane precej groba. Drugih živali ne mara. V odnosu do tujcev je zelo nezaupljiv in glasno laja. Rad je v naravi, vendar se zadovolji s krajšimi sprehodi. Lastnik mora biti pri vzgoji dosleden, prijazen, avtoritativen in pozitiven. Nikakor ne sme popuščati njegovim muham, saj ga sicer nadvlada. Primerno bivalno okolje je stanovanje.

 

Zdravje pasme

Možni zdravstveni problemi: težave s kolenskim sklepom, pri kotitvi je pogosto potrebna strokovna pomoč.