Pasma DOLGODLAKI JAZBEČAR –>

 

DOLGODLAKI JAZBEČAR

(Dachshund – Standard – Langhaar)

 

 

DOLGODLAKI JAZBEČAR4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: od 25 do 27 cm
Teža: do 9 kg
(obseg trupa je nad 35 cm)
Življenjska doba: od 14 do 17 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Dolgodlaki jazbečar spada med stare pasme psov, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali, predvsem jazbece, saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standardni dolgodlaki jazbečar spada med mlajše pasme, saj v tej obliki obstaja od druge polovice 20. stoletja dalje. Nastal je s križanjem jazbečarja, suseškega in poljskega španjela, ki so ga sčasoma selektivno pomanjšali. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času Dolgodlaki jazbečar nastopa predvsem kot družinski pes, dobre rezultate dosega tudi na razstavah. Razširjen je po vsem svetu.

 

DOLGODLAKI JAZBEČAR

Opis pasme

Po obliki je Dolgodlaki jazbečar nizek, podolgovat, kratkih nog, z dolgim gobcem, ozko glavo in povešenim repom, hrbet je raven, malo izbočen nad ledji. Postava je krepka, precej mišičasta. Dlaka je dolga, svilena, mehka, gladka, ravna, sijoča in rahlo valovita. Na spodnjem delu trupa in po vratu je daljša in gostejša, dolge rese so prisotne na zadnji strani nog, uhljih in spodnjem delu repa. Podlanka je gosta. Nega obsega dnevno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

Dlaka je lahko:

– enobarvna: rdeča; rdeče rumena; rumena s črnim odtenkom ali brez; močno črna. Bela barva ni zaželena, dovoljene so posamezne bele lise. Ravno tako niso zaželeni rdečkasto rjavi odtenki, čeprav so dovoljeni.

– dvobarvna: močno črna ali rjava z rjastimi ali rumenimi ožigi nad očmi, ob straneh gobca, notranji strani uhljev, na oprsju, notranjih in zadnjih straneh nog, po šapah, okoli zadnjika in do polovice repa. Bela barva je dovoljena v obliki manjših lis. Preveč obsežen ožig ni zaželen.

 

DOLGODLAKI JAZBEČAR

Karakter pasme

Po naravi je Dolgodlaki jazbečar inteligenten, ubogljiv, hitro učljiv, umirjen, včasih lenoben, lovski nagon, prijazen, ljubezniv, igriv, prijeten, radoveden, očarljiv, vztrajen, razigran (ko je mlad), pogumen, dober čuvaj, včasih malo trmast, komunikativen, pozoren, družaben, gibčen, hiter, vzdržljiv, občutljiv na krivice in grobost, pozoren na okolico. Ima zelo izostren voh. Ob najmanjšem šumu glasno laja. Možne negativne lastnosti, pogojene predvsem z neprimerno vzgojo: trma, skakanje po ljudeh, prevelika lenoba, plašnost, kopanje lukenj, neposlušnost. Na lastnika je zelo navezan. Z otroki se dobro razume, če je pravilno socializiran. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijazen. Odnos do drugih psov je dober. Primeren je lastnik, ki je prijazen, dosleden, odločen, vztrajen, strpen, potrpežljiv, ima na razpolago dovolj prostega časa in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe. Potrebuje redne sprehode, igro in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je stanovanje, čeprav tudi bivanje v izoliranem pesjaku ni problematično, saj ga kožuh dobro ščiti pred vremenskimi vplivi (še posebej rad ima tople dni).

 

Zdravje pasme

Dolgodlaki jazbečar spada med zdrave pasme, v starosti se lahko pojavijo problemi s hrbtenico (odsvetuje se hoja po stopnicah, predvsem pri mladičih). Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Potreben je nadzor nad prehrano, saj je podvržen debelosti.