Pasma KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR –>

 

KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR

(Dachshund – Kaninchen – Kurzhaar)

 

 

KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148

Velikost: do 25 cm
Teža: do 6 kg
(obseg prsi znaša do 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Kratkodlaki kunčji jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali (kunce), saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov. Razširjen je po vsem svetu.

 

Opis pasme

Telo je nizko, dolgo, z močnimi kratkimi nogami, z globokimi prsmi, dolgo glavo. Dlaka je kratka, sijoča, gladka, gosta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdečkasto rumena, črna, rjava z lisičjimi ali rumenimi ožigi. Dovoljene so tudi druge barvna kombinacije. Ravno tako je dovoljena majhna bela lisa na prsih. Nega obsega redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo.

 

KRATKODLAKI KUNČJI JAZBEČAR

Karakter pasme

Po naravi je Kratkodlaki kunčji jazbečar pogumen, oster, je živahen, radoveden, prijazen, inteligenten, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro ograjenim vrtom ali izoliran pesjak. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Potrebuje veliko gibanja, zaposlitev in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.