RESASTI JAZBEČAR
(Dachshund – Standard – Rauhhaar)
4. FCI skupina: Jazbečarji
Sekcija 1: Jazbečarji
št. FCI standarda: 148
Velikost: od 25 do 27 cm
Teža: do 9 kg
(obseg trupa je nad 35 cm)
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Resasti jazbečar spada med stare pasme, saj so njegovi predniki obstajali že v starem Egiptu (2300 let pr. n. št.). Nastal je s križanjem nemških, francoskih in angleških lovskih psov in terierjev, okoli 16. stoletja. Predhodniki današnje pasme so bili precej večji, sedanjo obliko so pridobili z načrtno vzrejo. Predstavnik te pasme je bil križan s pritlikavim šnavcerjem in Dandie Dinmont terierjem, tako so vzredili močneje odlakanega psa, ki je dobro zaščiten med lovom v rovih, poleg tega pa je tudi dober, pogumen in oster lovec na glodalce. Uporabljali so ga predvsem za lov na manjše živali, saj se je zaradi svoje majhnosti dobro znašel tudi v rovih. Standard jazbečarja je bil v Nemčiji objavljen leta 1879. V sedanjem času je predvsem družinski pes, uporabljajo ga tudi za lov, saj je od vseh jazbečarjev najbolj primeren za lov na jazbece, lisice, zajce itd.
Opis pasme
Po obliki je Resasti jazbečar nizek, podolgovat, kratkih nog, z dolgim gobcem, ozko glavo in povešenim repom, hrbet je raven, malo izbočen nad ledji. Postava je krepka, precej mišičasta. Dlaka je debela, resasta, močno priležna. Na gobcu je dlaka daljša in tvori brado, obrvi so košate, na repu je dlaka gladka in priležna. Podlanka je nežna. Barva dlake: črna z ožigi in dimasta (podobna barvi divjega prašiča). Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, občasno brisanje z vlažno krpo in dvakrat letno trimanje.
Karakter pasme
Po naravi je Resasti jazbečar pogumen, oster, bojevit, živahen, radoveden, prijazen, samostojen, razmišljujoč, zelo inteligenten, močno čustveno razvit, zabaven, pogumen, ljubezniv, družaben, ima izrazit lovski nagon, igriv, aktiven, učljiv, občutljiv na krivice in grobosti, nežen, vesel, zaščitniški, poslušen, zvest, učljiv, ljubezniv, pozoren na okolico, vztrajen, tovariški. Ob motečih šumih ali prihodu neznanca glasno laja. Ima močno razvite vohalne sposobnosti. Možne negativne lastnosti: uničevalnost, če je preveč osamljen, trma, napadalnost do drugih psov, trma, plašnost, lenost, kopanje lukenj, neposlušnost, ljubosumnost. S psi se dobro razume. Na lastnika je izredno navezan. Dobro se razume z večjimi otroci, pri manjših otrocih pa je potrebna previdnost, saj ga pri igri, zaradi njegove majhnosti, lahko nehote poškodujejo. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro ograjenim vrtom ali izoliran pesjak. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu. Potrebuje veliko gibanja, zaposlitev in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, prijazen, strpen, potrpežljiv, vztrajen, uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo in raznolikost vadbe ter ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: entropija, tumorji dlesni, bolezni hrbtenice (ukleščenje diska, delna ali popolna paraliza. Pomembno je, da ga ne navadimo hoje po stopnicah in skakanja, poleg tega je pomembno pravilno prijemanje in dvigovanje psa. Ostale možne težave z zdravjem: bolezni srca, težave s sečevodom, diabetes. Poskrbeti je potrebno za primerno prehrano, saj je pasma nagnjena k debelosti.