Pasma AMERIŠKA AKITA –>

 

AMERIŠKA AKITA

(American Akita)

 

 

AMERIŠKA AKITA5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 5: Azijski špici in sorodne pasme
št. FCI standarda: 344

Velikost: – samec meri od 66 do 71 cm
– samica meri od 61 do 66 cm
Teža: – samec od 34 do 54 kg
– samica od 34 do 50 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Japonska, nadaljnja vzreje pa se je nadaljevala v ZDA. Prvi Akita Inu je prispel v ZDA leta 1937. Izhaja iz japonskega Akita Inu, vendar je glede na to, da je križan z drugimi pasmami (nemški ovčar), poznan kot drugi tip iste pasme, ki je obravnavan po ameriških standardih. Od japonskega se razlikuje po velikosti, teži, barvi in črni maski. Uporabljali so ga kot delovnega psa in čuvaja v vojski, policiji, pri gasilcih, pri lovu na medvede in jelenjad in vlečnega psa. V sedanjem času je predvsem lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Ameriška Akita visok, ima dolgo telo in gobec, je mišičast, močne konstrukcije in skladno grajen. Dlaka je kratka, ravna, trda in nepriležna. Dlaka je po križu in hrbtu malo daljša kot po preostalem telesu (dolžina okoli 2 cm). Najdaljša je po repu. Podlanka je debela, gosta in mehka ter lahko drugačne barve, kot krovna dlaka. Barva dlake: vse barve, tudi bela in tigrasta. Barve so močne, čiste in svetleče. Črna maska je prisotna, razen pri belih predstavnikih. Nega obsega pogosto krtačenje, še posebej v času, ko menjava dlako, kopanje ne prepogosto, sicer dlaka izgubi svojo naravno izolacijo.

 

AMERIŠKA AKITA

Karakter pasme

Po naravi je Ameriška Akita inteligenten, pogumen, vdan, ubogljiv, prisrčen, prijazen, spontan, dober čuvaj, zvest, zaščitniški, hitro dojemljiv, dobro učljiv, miren v stanovanju in živahen v naravi, dostojanstven, odziven. Šolanje je zahtevno, saj je zelo trmast. Negativne lastnosti: dominantnost, trma, zdolgočasenost, nezaupljivost, nepopustljivost, agresivnost do drugih živali, posesivnost do njegove hrane, kar je povezano z neprimerno vzgojo in preveč osamljenosti. Laja samo takrat, ko ima za to utemeljen razlog. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima ravno tako rad. Z otroki se lepo razume in je do njih precej zaščitniški, kljub vsemu je potreben nadzor odrasle osebe, da otroci ne postanejo preveč vsiljivi, saj ga to moti. Tujcev ne mara in je do njih nezaupljiv. V primeru ogroženosti poznanih oseb, se bo odzval v trenutku (brez predhodnega opozorila) in jih zaščitil ne glede na nevarnost, ki ji je izpostavljen. Z domačimi oziroma poznanimi živalmi se dobro ujame, nepoznane živali ne prenaša dobro. Vse manjše živali mu pomenijo plen, zato jih neusmiljeno lovi. Ima poseben način oglašanja, ki obsega širok spekter lajanja, renčanja in podobnih glasov – nekateri pravijo, da se tako »pogovarja«. Alergičen je na izzivanje in se nanj odzove z ugrizom. Rad ima posamezne zadolžitve, npr. prinašanje časopisov ali pošte. Lastnik mora biti zelo izkušen pri vzgoji dominantnih psov, avtoritativen, odločen, dosleden, potrpežljiv, iznajdljiv, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti (prinašanje predmetov, tek, igre, plavanje). Vadba mora potekati raznoliko (umsko in fizično), z ne preveč ponavljanj, saj se sicer prične dolgočasiti. Priporoča se strokovno šolanje poslušnosti. Predstavnike te pasme se nikakor ne sme trenirati za obrambo. Primerno bivalno okolje je v stanovanju ali v pesjaku z ograjenim vrtom.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: displazija kolkov,težave s koleni in pogačicami, avtoimunske bolezni, imunske bolezni, težave z očmi.