FARAONSKI PES
(Pharaoh Hound)
5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 6: Pratipski psi
št. FCI standarda: 248
Velikost: – samec meri od 56 do 63,5 cm
– samica meri od 53 do 61 cm
Teža: od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 15 do 17 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Malta. O njegovem izvoru oziroma starosti obstaja več teorij, po eni izmed njih naj bi obstajal že v času starih Egipčanov; novejša in bolj verjetna teorija, ki temelji na preiskavi DNK, pa predpostavlja, da je potomec različnih evropskih lovskih psov. V svoji domovini je tako priljubljen, da je upodobljen celo na kovancu. Uporabljali so ga za lov na zajce in kot ovčarskega psa. Prvi primerki te pasme so prispeli v Veliko Britanijo leta 1920. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1999. V sedanjem času je predvsem spremljevalni in lovski pes. Dobre rezultate dosega v agilitiju, lure coursingu in ostalih tekmovanjih, ki vključujejo tek.
Opis pasme
Po obliki je Faraonski pes srednje velik, energičen, močan mišičast in elegantno grajen pes. Na prvi pogled spominja na srno. Dlaka je kratka, sijoča, mehka in gladka. Barva dlake: čreslovinasta z belimi oznakami, ki so dovoljene na prsih (zvezda), koncu nog, na čelu (tanka bela črta) in konici repa. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, brisanje z mokro krpo in kopanje po potrebi. Dlaka nima izrazitega vonja in zmerno odpada.
Karakter pasme
Po naravi je Faraonski pes izredno inteligenten, živahen, hiter, dinamičen, vztrajen, vzdržljiv, igriv, ima močno razvit lovski nagon, nežen, svojeglav oz. svojevoljen, uravnovešen, prijazen, družaben, radoveden, dobro učljiv, ljubeč, močno ima izostren voh, sluh in vid. Veliko laja. Možne negativne lastnosti: trma, destruktivno vedenje zaradi osamljenosti. Na lastnika in ostale družinske člane je zelo navezan in jih ima rad. Z otroki se zelo dobro razume, kljub temu je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Odnos do drugih živali je dober, potrebna pa je pravočasna in primerna socializacija, saj ima močan lovski nagon. Do tujcev je miren in zadržan. Lastnik mora biti izkušen, značajsko stabilen, odločen, dosleden, prijazen, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Pasma je precej zahtevna za vzgojo, zato je potrebno pričeti s socializacijo od vsega začetka. Potrebuje veliko gibanja in ostalih aktivnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu, saj se nerad odziva na odpoklic. Primerno bivalno okolje je v stanovanju ali hiši z visoko ograjenim vrtom, saj nižjo ograjo z lahkoto preskoči ali pa pod njo izkoplje luknjo.
Zdravje pasme
Spada med zelo zdrave pasme, kljub temu so možne nekatere zdravstvene težave: vnetja ušes, težave povezane s stikom z insekticidi, alergije na nekatera zdravila. Pasma slabo prenaša mraz.