Pasma JAPONSKI ŠPIC –>

 

JAPONSKI ŠPIC

(Nihon Supittsu – Japanese Spitz)

 

 

JAPONSKI ŠPIC5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 5: Azijski špici in sorodne pasme
št. FCI standarda: 262

Velikost: – samec meri od 32 do 38 cm
– samica je malo manjša
Teža: – samec od 5 do 10 kg
– samica je nekoliko lažja
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Japonska. Odkrit je bil proti koncu 19. stoletja. Dokumentacija o njegovem izvoru se je med drugo svetovno vojno izgubila. Po vsej verjetnosti je Japonski špic nastal s križanjem različnih pasem (nemški špic, samojed, ruski špic, ameriški eskimski pes). Prve razstave se je udeležil leta 1950 in od takrat dalje se je razširil po vsem svetu, čeprav izven domovine ni močno razširjen. Uradni FCI standard je bil priznan 16. 6. 1999. Ves čas nastopa v vlogi spremljevalca oziroma družinskega psa. Lepe rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, frizbi).

 

Opis pasme

Po obliki je Japonski špic majhen, zaokrožen, skladno grajen. Spominja na pomanjšanega samojeda. Dlaka je dolga, ravna, puhasta, samočistilna in se ne sprijema. Podlanka je bela, gosta in volnena. Nima izrazitega vonja. Barva dlake: bela. Nega ni zahtevna, obsega redno krtačenje in česanje ter občasno kopanje, vendar ne prepogosto, da se ne uniči naravni zaščitni sloj. Rad je čist in se umiva na enak način kot mačka.

 

JAPONSKI ŠPIC

Karakter pasme

Po naravi je Japonski špic družaben, inteligenten, poslušen, igriv, potrpežljiv, ponosen, vdan, radoveden, poslušen, živahen, vesel, hitro učljiv, pogumen, ljubeč, zaščitniški. Zanimivost: zna se »smejati« (na obrazu se mu pojavi nasmešek) in to vedno ob primernem trenutku. Možne negativne lastnosti: zdolgočasenost, destruktivno vedenje, kar je navadno pogojeno z osamljenostjo ali nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan in si ves čas želi njegove družbe, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi, pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe, da ga ne bi nehote poškodovali. Prihod neznane osebe naznani z glasnim lajanjem, sicer je prijateljski. Odnos do hišnih živali je dober, če je z njimi odrašča, če se mu pridružijo kasneje, je lahko problematičen, saj se ima za edinega lastnika teritorija. Načeloma lahko prebiva v pesjaku z visoko ograjenim vrtom (visoko skače), kljub temu je primerneje, da biva v stanovanju, saj sicer pogreša družbo. Potrebuje daljši dnevni sprehod, rad teče brez povodca, se igra z žogo ali s frizbijem. Priporočljivo je osnovno strokovno šolanje in pravočasna socializacija. Lastnik mora biti odločen, dosleden, družaben, prijazen, nežen, potrpežljiv, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Pes se hitro prične dolgočasiti, zato mora biti trening raznolik in ne predolg.