Pasma KANANSKI PES –>

 

KANANSKI PES

(Canaan Dog – Kaleb Kanaani)

 

 

KANANSKI PES5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 6: Pratipski psi
št. FCI standarda: 273

Velikost: – samec meri od 50 do 60 cm
– samica meri od 45 do 50 cm
Teža: od 35 do 55 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Izrael, kjer ima status nacionalne pasme. Pasma je stara, saj njegove korenine segajo več kot 10.000 let nazaj. Predniki so bili verjetno sredozemski psi. Ime je dobil po ljudstvu Kanaan, ki je živelo na današnjem ozemlju Izraela, Palestine, Libanona in zahodnem delu Jordanije. Uporabljali so ga kot čuvaja imetja in živine ter spremljevalca. Skušali so ga izšolati tudi kot vodnika slepih, vendar se zaradi svojih značajskih potez ni dobro obnesel. Z načrtno vzrejo so pričeli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1953, FCI standard pa leta 1966 in dopolnjeni FCI leta 1999. Razširjen je tudi drugje po svetu. V sedanjem času nastopa Kananski pes kot čuvaj, delovni pes (vojska, policija) in spremljevalni pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, showmanship, poslušnost, flyball, sledenje ipd.).

 

Opis pasme

Po obliki je Kananski pes srednje velik pes, kvadraten, močan, skladno grajen pes. Po zgradbi spominja na mešance oziroma divje pse. Dlaka je kratka do srednje dolga, gosta, ravna in trda. Podlanka je gosta in priležna. Dlaka ga dobro ščiti pred mrazom in nima vonja. Barva dlake: od črne do smetanaste, vsi odtenki rjave in rdeče. Dovoljene so tudi manjše bele lise, lahko je lisast ali tigrast, dovoljena je bela ali črna maska, ki mora biti obvezno simetrična. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi. Značilno je, da je pasma zelo čista.

 

KANANSKI PES

Karakter pasme

Po naravi je Kananski pes inteligenten, učljiv, prilagodljiv, poslušen, zvest, nezahteven, samostojen, neodvisen, impulziven, delaven, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški do teritorija in znanih ljudi, hiter, energičen, vzdržljiv, odličen čuvaj, ima močan nagon za preživetje, zanesljiv, nežen, prijazen, aktiven. Možne negativne lastnosti: dominantnost, agresivnost, renčanje, grizenje – navadno pogojeno z nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Poznane otroke ima rad in je do njih prijazen, pri nepoznanih otrocih se priporoča nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv, vendar po naravi ni agresiven. V odnosu do ostalih živali je nezaupljiv in ne išče njihove družbe. Vzgoja je precej zahtevna, saj ne mara ponavljajočega treninga in se hitro prične dolgočasiti. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, iznajdljiv, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Priporočljivo je, da je fizično aktiven in ima na razpolago dovolj prostega časa za aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, sprejemljivo je tudi bivanje v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (dolgi sprehodi, tek, trening) in umskih aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je dokaj zdrava in niso poznane dedno pogojene bolezni. Možne nekatere zdravstvene težave: epilepsija, progresivna atrofija mrežnice, displazija kolkov in komolcev, izpah pogačice.