Pasma KANARSKI PES –>

 

KANARSKI PES

(Podenco Canario – Canarian Dog – Canarian Warren Hound)

 

 

KANARSKI PES5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 7: Primitivni tipi lovskih psov
št. FCI standarda: 329

Velikost: – samec meri od 55 do 63 cm
– samica meri od 53 do 60 cm
Teža: od 9,5 do 19 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Španija, Kanarski otoki. Spada med stare pasme, saj se je po otočju razširil že v antičnih časih. Po eni izmed teorij so njegovi predniki so verjetno izhajali iz Severne Afrike in Egipta; po drugi teoriji, ki temelji na genetskih testih, naj bi izhajal iz evropskih psov. Uporabljali so ga za lov na zajce in druge male sesalce. Problematično je, da španski vzreditelji legel ne prijavijo po standardih FCI, zato večina psov, ki pride v druge evropske države, izhaja iz zavetišč. Izven domovine je pasma slabo poznana. Žalosten je tudi podatek, da v matični domovini nekateri lastniki zelo slabo postopajo s to pasmo, saj živi v zelo slabih razmerah (majhne kletke, slaba prehrana). V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih.

 

Opis pasme

Po obliki je Kanarski pes srednje velik, slok, elegantno in nežno grajen pes. Ušesa so zelo velika in pokončna. Značilne zanj so tudi velike šape, ki mu služijo za oprijem po težkem in neprehodnem terenu. Po obliki je zelo podoben hrtu. Dlaka je gosta in kratka. Podlanke nima. Barva dlake: rdeča ali bela v vseh odtenkih. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

KANARSKI PES

Karakter pasme

Po naravi je Kanarski pes inteligenten, živahen, energičen, vzdržljiv, vztrajen, miren (kadar je imel dovolj aktivnosti), ima samosvoj značaj, samostojen pri odločanju, domiseln, trmast, ima izrazit lovski nagon, poslušen (v primeru, da je pravilno vzgojen), prijazen, vdan, nežen, ponosen, vesel, spreten, hiter, srednje učljiv, prilagojen za gibanje po geološko zahtevnem terenu, neutrudljiv, pozoren na dogajanje v okolici. Ima zelo izostren vid, sluh in voh, saj lahko zavoha zajca, ki se skriva nekaj metrov pod zemljo. Poudariti je potrebno, da je v stanovanju zelo miren, takoj ko pride ven, pa eksploziven in močno aktiven – to nagnjenje ima v genih in se ga z vzgojo ne da spremeniti. Možne negativne lastnosti: plašnost, trmoglavost, razdražljivost, agresivnost, pogosto lajanje, kar je navadno pogojeno z nepravilno vzgojo, osamljenostjo ali slabimi izkušnjami. Na lastnika je zelo navezan, ostale člane družine ima rad. Otroke ima rad in se rad druži z njimi, kljub temu je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je zadržan, na njihov prihod opozori z glasnim lajanjem, ni pa napadalen. Domače živali sprejema, če je bil pravočasno socializiran, sicer mu manjše živali pomenijo plen, ki ga je potrebno uloviti. Primeren je izkušen lastnik, ki je odločen, dosleden, domiseln, vztrajen, potrpežljiv, spoštljiv, pri vzgoji uporablja izključno pozitivno stimulacijo, na razpolago pa ima dovolj prostega časa za druženje in aktivnosti v naravi. Vzgoja mora potekati mirno in preudarno, saj se ob krivicah in grobem ravnanju zapre vase ali postane plašen in nezaupljiv. Primerno bivalno okolje je stanovanje. Potrebuje precej gibanje ter ostalih fizičnih in umskih zaposlitev. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu.