Pasma KARELIJSKI MEDVEDAR –>

 

KARELIJSKI MEDVEDAR

(Karelian Bear Dog – Karjalankarhukoira)

 

 

KARELIJSKI MEDVEDAR5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 48

Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 49 do 55 cm
Teža: od 20 do 28 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Finska, zelo je razširjen tudi v Rusiji. Med njegovimi predniki je verjetno tudi ruska lajka.V domovini ga uporabljajo za lov (na medveda, losa, jelenjad, volka, zajca), drugod ni lovski, ampak nastopa kot vlečni, lavinski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, dogtrekking, canicross). Drugod po svetu je slabše poznan.

 

Opis pasme

Po obliki je Karelijski medvedar srednje velik, malo daljši od višine, robustno grajen pes. Dlaka je kratka, gost, trda, ravna in vodoodporna. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: črna, črna s pridihom rjave. Po glavi, prsih, trebuhu, vratu, šapah in na konici repa so bele oznake. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, ki je pogostejše ob menjavi dlake. Kopamo ga, kadar je res nujno potrebno, sicer se lahko uniči naravna zaščita dlake. Dlaka nima značilnega vonja.

 

KARELIJSKI MEDVEDAR

Karakter pasme

Po naravi je Karelijski medvedar inteligenten, razmišljujoč, samostojen v odločitvah, odločen, prijazen, pozoren na dogajanje v okolici, pogumen, živahen, odličen čuvaj svojega teritorija, dobro učljiv, srednje poslušen (če se mu ukaz ne zdi smiseln, se nanj ne odzove), ima izrazit lovski nagon, zvest, pogumen, šaljiv, temperamenten, občutljiv na krivice, spreten, zaščitniški, močan, delaven. Značilno zanj je, da ima sposobnost gibanja po zahtevnem terenu in v ekstremnih vremenskih razmerah. Možne negativne lastnosti: trma, nezainteresiranost, agresivnost – navadno pogojeno z nepravilno in grobo vzgojo. Na lastnika je zelo navezan in do njega zelo zaščitniški, ostale družinske člane ima rad. Domače otroke ima rad, do neznanih pa je zadržan. Priporoča se nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv in nepodkupljiv. Ob pravočasni in pravilni socializaciji se dobro razume z domačimi živalmi, do nepoznanih je zadržan in, če so vsiljive, celo neprijazen. Vzgoja je precej zahtevna, saj so mladiči do 2. leta starosti zelo zaletavi, precej podivjani in neposlušni. Lastnik mora biti izkušen, odločen, avtoritativen, vztrajen, dosleden, potrpežljiv, spoštovati mora značajske lastnosti te pasme, prijazen, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Poleg tega mora imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Najprimernejše bivalno okolje je pesjak z velikim ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju ali v predmestju. Ne sme biti dalj časa na verigi ali v pesjaku, saj slabo prenaša osamljenost in omejenost. Bivanje v stanovanju ni primerno. Glede na to, da je zelo aktiven, potrebuje daljše in redne dnevne sprehode ter druge fizične (tek, tek ob kolesu, plavanje, igra z žogo) in umske dejavnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, dedne zdravstvene težave niso poznane.