Pasma KISHU –>

 

KISHU

(Kishu – Kishu Ken)

 

 

KISHU5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 5: Azijski špici in sorodne pasme
št. FCI standarda: 318

Velikost: – samec meri od 49 do 55 cm
– samica meri od 43 do 49 cm
Teža: od 13 do 27 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Japonska, gorato področje otoka Kyushu. Pasma Kishu je zelo stara, saj obstaja več kot 3.000 let, poleg tega tudi prvinska, saj se ni mešala z drugimi pasmami. Izven domovine je zelo redko prisoten (en rejec obstaja na Nizozemskem, dva v ZDA). Od leta 1934 spada pasma med zavarovane vrste, saj je bila pred izumrtjem. Razglašen je za nacionalni zaklad. FCI standard je bil uradno objavljen 16. 6. 1999. Prvotno so ga uporabljali za lov na merjasca in srnjad, občasno kot nosača. V sedanjem času je predvsem družinski pes, občasno tudi lovski.

 

Opis pasme

Po obliki je Kishu srednje velik, mišičast, kompakten, atletsko in skladno grajen pes. Ušesa so pokončna, rep zavit in nošen preko hrbta. Njegova hoja je prožna in lahkotna. Dlaka je kratka in ravna. Podlanka je debela in mehka. Po obrazu in repu je dlaka daljša. Barva dlake: najpogosteje bela, lahko progasta, rdeča, sezam (rdeče rumena s črnimi konicami na koncu dlake). Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, trimanje, urejanje ušes in krempljev.

 

KISHU

Karakter pasme

Po naravi je Kishu inteligenten, zelo aktiven, ljubeč, zvest, vdan, samostojen, odločen, hiter, plemenit, dostojanstven, ubogljiv, učljiv, pozoren na dogajanje v okolici, spreten na zahtevnem terenu, prijazen, miren, včasih zamišljen, čist, tih, prilagodljiv, družaben, ima zelo razvit lovski nagon, odličen (zelo uspešen) lovec, delaven, vztrajen, vzdržljiv, izredno pogumen, zaščitniški, igriv. Značilno zanj je, da dobro pleza po drevesih. V leglu je lahko samo en mladič, ki je, dokler je majhen, izredno podoben polarnemu medvedku. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, dominantnost, uničevalno vedenje zaradi osamljenosti, sramežljivost, agresivnost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se dobro razume, če je pravilno vzgojen; otroke je potrebno poučiti, da ga ne smejo dražiti, saj tega ne prenaša. Do tujcev je sprva zadržan. Odnos do domačih živali je dober, če je pravočasno socializiran, v odnosu do drugih živali prevlada lovski nagon, predvsem pri manjših. Lastnik mora biti izkušen, umirjen, prijazen, odločen, dosleden, avtoritativen, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago pa mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Primerno bivalno okolje je stanovanje, saj potrebuje družbo lastnika in ostalih članov družine. Potrebuje dolge dnevne sprehode ter fizično in psihično zaposlitev, da porabi odvečno energijo.

 

Zdravje pasme

Spada med zdrave pasme; gensko pogojene bolezni niso poznane.