Pasma SICILIJANSKI HRT –>

 

SICILIJANSKI HRT

(Cirneco dell’Etna)

 

 

SICILIJANSKI HRT5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 7: Primitivni tipi lovskih psov
št. FCI standarda: 199

Velikost: – samec meri od 45 do 50 cm
– samica meri od 42 do 46 cm
Teža: – samec od 10 do 12 kg
– smica od 8 do 10 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Italija. Sicilijanski hrt sodi med avtohtone italijanske pasme psov. Spada med zelo stare pasme, saj obstajajo dokazi o njegovem obstoju še iz časa Egipčanov. Poznan je predvsem na Siciliji, izven matične domovine pa je slabo poznan. Prvotno so ga uporabljali za lov na zajce na zahtevnem vulkanskem terenu. Pasma je bila v Italiji potrjena leta 1939. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1987. Tudi v sedanjem času je predvsem lovski pes, dobre rezultate dosega v agilitiju in lure coursingu.

 

Opis pasme

Po obliki je Sicilijanski hrt vitek, kompakten, eleganten, krhek na pogled, vendar čvrst in vzdržljiv. Dlaka je kratka, močna, priležna, sijoča in gladka, po telesu in repu je daljša (do 3 cm). Podlanke nima. Barva dlake: jelenje rjava; barva starega zlata; barva koruze; siva. Na prsih ima slabo opazne bele oznake. Nega ni zahtevna, saj obsega redno brisanje dlake z vlažno krpo; kopanje le, kadar je res nujno.

 

SICILIJANSKI HRT

Karakter pasme

Po naravi je Sicilijanski hrt zelo vzdržljiv, natančen, premišljen, odločen, vedno pozoren na dogajanje v okolici, zelo aktiven, živahen, skrivnosten, prijazen, zvest, samostojen pri odločitvah, neodvisen, ima močno izražen lovski nagon, delaven, rad ima izzive. Značilnosti: ima izjemno izostren voh, zelo dolgo časa zdrži brez vode in hrane, sposoben je lova v rovih, pogosto laja. Možne negativne lastnosti: rad koplje luknje, agresivnost. Na lastnika je zelo navezan, prav tako ima rad ostale družinske člane. Ni primeren družabnik otrok, razen z malo starejšimi, če je bil pravočasno in pravilno socializiran. Do tujcev je zadržan, njihovo prisotnost pa oznani z glasnim lajanjem. Z ostalimi živalmi se ne razume preveč dobro. Lastnik mora biti izkušen, dosleden, odločen, prijazen, potrpežljiv, fizično aktiven, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Glede vzgoje je zelo zahteven, zato se priporoča strokovno osnovno šolanje. Potrebuje veliko vsakodnevnega gibanja in ostalih aktivnosti (tek, lov, iskanje), tako fizičnih kot umskih. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim ograjenim vrtom, v hladnih dneh v hiši, saj slabo prenaša mraz.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, saj niso znane gensko pogojene bolezni.