Pasma ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA –>

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA

(Zapadno Sibirskaia Laika – West Siberian Laika)

 

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 306

Velikost: – samec meri od 54 do 60 cm
– samica meri od 52 do 58 cm
Teža: od 18 do 23 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Pasma je stara. Dokazi o njenem obstoju segajo v začetek 19. stoletja. Po nekaterih teorijah naj bi podoben pes obstajal že v 16. stoletju. Njeni predniki so psi, podobni špicem. V okviru te pasme obstaja več variant. Uporabljali so jo za lov, vleko sani, čuvaja in spremljevalnega psa. Prilagojena je bivanje in dejavnosti v ekstremnih vremenskih razmerah in na zelo zahtevnem terenu. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2011. V sedanjem času je Zahodnosibirska Lajka predvsem družinski pes. V svoji domovini je močno razširjena, drugod slabše poznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Zahodnosibirska Lajka srednje velika, kompaktna, kvadratna in skladno grajena. Dlaka srednje dolga, trda, ravna in gosta. Podlanka je mehka in gosta. Dlaka jo dobro varuje pred mrazom, vročino slabo prenaša. Barva dlake: siva, rdeča, črna in bela. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in ne prepogosto kopanje.

 

ZAHODNOSIBIRSKA LAJKA

Karakter pasme

Po naravi je Zahodnosibirska Lajka inteligentna, mirna, dinamična, tiha, zanesljiva, nezahtevna, samozavestna, občasno trmasta, dober čuvaj, ima močno razvit lovski nagon, uravnovešena, ljubezniva, zvesta, živahna, delavna, vztrajna, vzdržljiva, pozorna na dogajanje v okolici, družabna, zaščitniška do teritorija in svojih ljudi, rada ugaja, prijazna, poslušna, ljubeča, radovedna. Možne negativne lastnosti: agresivnost do psov – pogojeno z nepravilno in pozno socializacijo; zdolgočasenost, destruktivno vedenje, depresija – zaradi preveč osamljenosti in premalo aktivnosti. Pogosto laja (kar pove že njeno ime). Na lastnika in družinske člane je zelo navezana. Rada ima otroke, do njih je ljubeča in uživa v igri z njimi, kljub temu je zaradi njene velikosti priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiva. Odnos do drugih živali ni najboljši, saj odločno čuva svoj teritorij. Lastnik mora biti izkušen, poznati mora značilnosti pasme, biti mora fizično aktiven, dosleden, odločen, potrpežljiv, iznajdljiv, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in dejavnosti. Pomembno je pravočasno šolanje. Potrebuje veliko gibanja in drugih aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Prilagodi se bivanju v mestu, vendar stanovanje ni primerno.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, kljub temu so možne določene zdravstvene težave: popkovna kila in težave z modi pri mladičih, displazija kolkov, težave z očmi, bolezni jeter.