Pasma ARIEŠKI ZAJČAR –>

ARIEŠKI ZAJČAR

(Ariégeois)

 

ARIEŠKI ZAJČAR6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 20

Velikost: – samec meri od 52 do 58 cm
– samica meri od 50 do 56 cm
Teža: od 25 do 27 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija. Pasma je zelo mlada, saj obstaja od leta 1921. Njegovi predniki so bili verjetno arteški gonič, modri gaskonec ter saintonški in arteški gonič. Uporabljali so ga kot goniča v tropu in posamično na malo divjad (predvsem zajce) ter divjega prašiča. Prilagojen je bil za lov na ravnem, hribovitem in kamnitem terenu. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1996. V sedanjem času je lovski pes, lahko tudi družinski, če mu zagotovimo dovolj aktivnosti. Izven domovine je pasma skoraj nepoznana.

 

Opis pasme

Po obliki je Arieški zajčar mišičast, čvrst, elegantno grajen pes. Dlaka je kratka, mehka, priležna in sijoča. Barva dlake: bela z različno velikimi, ostro omejenimi črnimi madeži. Dovoljeni so rjavi ožigi nad očmi in na licih. Nega ni zahtevna, obsega redno krtačenje, kopanje po potrebi in redno čiščenje ušes.

 

ARIEŠKI ZAJČAR

Karakter pasme

Po naravi je Arieški zajčar inteligenten, strasten lovec, temperamenten, hiter, vzdržljiv, vztrajen, delaven, močan, lahko vodljiv, srednje poslušen, nežen, vodljiv, zvest, doma miren, nežen. Zaradi stalnih dražljajev iz okolice, je slabše skoncentriran za izvajanje ukazov, ki niso povezani z lovom. Na lastnika je zelo navezan, tudi ostale družinske člane ima rad. V odnosu do otrok je nežen in igriv, kljub temu se zaradi njegove dinamičnosti priporoča nadzor odrasle osebe. Do tujcev je previden in nezaupljiv ter z lajanjem oznani njihov prihod. Ima zelo močan glas. Do domačih živali se obnaša dobro, če je bil pravilno socializiran, ostale živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, potrpežljiv, iznajdljiv, fizično aktiven, vztrajen, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Potrebuje veliko druženja, saj slabo prenaša samoto. Opozoriti je potrebno, da pes dozori okoli tretjega leta starosti, zato pred tem časom ni primerno uvajanje v lovske aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni primerno.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, lahko se pojavijo določene zdravstvene težave (vnetja ušes in oči).