Pasma ERDEJSKI MADŽARSKI GONIČ –>

ERDEJSKI MADŽARSKI GONIČ

(Erdélyi Kopó – Transylvanian Hound)

 

ERDEJSKI MADŽARSKI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 241

Velikost: – samec meri od 56 do 66 cm
– samica meri od 46 do 56 cm
Teža: – samec od 30 do 35 kg
– samica od 27 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Madžarska. Pasma je zelo stara, prvi zapis o njej, sega v leto 1237. Njegovi predniki so različni evropski lovski psi. Uporabljali so ga za lov na medveda, divjega prašiča, volka, risa in jelenjad. Zelo priljubljen je bil med plemiči. Prilagojen je za lov na zelo zahtevnem gorskem terenu v ekstremnih vremenskih razmerah. Ne dolgo nazaj je bila pasma izven domovine skoraj neznana, saj je maloštevilna. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Erdejski madžarski gonič srednje velik, mišičast in elegantno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in trda. Barva dlake: črna, rdeča in rjava. Manjše bele lise so dovoljene. Nega obsega redno krtačenje in občasno kopanje s suhim šamponom.

 

ERDEJSKI MADŽARSKI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Erdejski madžarski gonič zelo inteligenten, hitro učljiv, radoveden, raziskovalen, pogumen, dober lovec, vztrajen, vzdržljiv, vreden spoštovanja, dober čuvaj, zaščitniški, ljubezniv, nežen, družaben, prilagodljiv, dobrosrčen, prijazen, miren v stanovanju, pozoren na dogajanje v okolici, spreten, hiter, zvest, lojalen. Ima zelo razvit čut za voh; zelo visoko skače, energičen, aktiven, delaven. Zelo rad koplje luknje. Zanimivo je, da sprednje tace uporablja kot roke. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje zaradi prevelike osamljenosti; trmoglavost, neposlušnost – neprimerna vzgoja. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si želi biti čim več v njihovi družbi. Otroke ima zelo rad, kljub temu je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Otroke je tudi potrebno poučiti o pravilnem odnosu in spoštovanju do psa. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijazen. Odnos do domačih živali je dober, če je pravočasno in pravilno socializiran, prostoživeče in nepoznane živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec, pohodnik), uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale aktivnosti, ki naj obsegajo tako fizično in umsko dejavnost. Potrebuje veliko gibanja v naravi, igre (žoga, frizbi) in podobno. Med sprehodom mora biti na povodcu. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim, ograjenim vrtom, ravno tako se prilagodi bivanju v stanovanju.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav. Zaradi njegove radovednosti je potrebna previdnost (rad poje različne rastline, loti se tudi čebel).