Pasma FINSKI GONIČ –>

FINSKI GONIČ

(Suomenajokoira – Finnish Hound)

 

FINSKI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 51

Velikost: od 56 do 63 cm
Teža: od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Finska. Pasma je stara, njen obstoj je dokumentiran do 17. stoletja. Današnjo obliko je pridobil z načrtno vzrejo v 19. stoletju. Ustvarili so pasmo, ki je prilagojena težkemu terenu in slabim vremenskim razmeram. Uporabljali so ga za lov na zajce in jelenjad. Izven domovine je slabo poznan. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Finski gonič srednje velik, mišičast in kompaktno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in groba na otip. Barva dlake: rjava s črnim sedlom in posameznimi belimi lisami po glavi, prsih, nogah in na koncu repa. Nega obsega redno krtačenje in kopanje kadar je nujno.

 

FINSKI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Finski gonič ljubezniv, prijazen, ljubeč, nežen, miren, delaven, neutruden, vztrajen, vzdržljiv, samostojen, odličen lovec, energičen, pogumen. Čut za voh ima zelo razvit. Plen sledi, vendar ga ne pokonča, niti ne prinaša. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si želi biti ves čas v njihovi družbi. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan. Z domačimi živalmi se, ob pravilni socializaciji, dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven, avtoritativen, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se bivanju v stanovanju. Potrebuje dnevne, živahne sprehode in ostale fizične in umske aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso znane posebne zdravstvene težave.