Pasma HANOVERSKI BARVAR –>

HANOVERSKI BARVAR

(Hanoverian Scenthound – Hanoverian Mountain Hound – Hannoverscher Schweisshund)

 

HANOVERSKI BARVAR6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 2: Krvosledci
št. FCI standarda: 231

Velikost: od 48 do 55 cm
Teža: od 36 do 45 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Spada med stare pasme, saj obstaja že od 17. stoletja. Njegovi predniki so bili srednjeveški lovski psi in krvosledci. Uporabljali so ga za lov in sledenje. Pasma je precej redka. V sedanjem času je predvsem lovski pes, redkeje nastopa v vlogi družinskega psa.

 

Opis pasme

Hanoverski barvar je srednje velik pes. Dlaka je kratka, trda in gosta. Barva dlake: svetlo do temno rdeče rjava, ki daje progast videz. Dovoljena je črna maska ali bela lisa na prsih. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno. Obvezno je pogosto in natančno čiščenje ušes ter krajšanje krempljev.

 

HANOVERSKI BARVAR

Karakter pasme

Po naravi je Hanoverski barvar miren inteligenten, učljiv, doma, aktiven, hiter, zvest, delaven, odličen lovec in sledilec, samostojen, neodvisen, poslušen, vztrajen, vzdržljiv, prilagodljiv, samozavesten, trmast. Ima izjemno razvit voh. Možne negativne lastnosti: agresivnost, prevelika trma, težave pri navajanju na čistočo, zdolgočasenost – nepravilna vzgoja in premalo aktivnosti. Na lastnika je izredno navezan ter vdan in zaščitniški. Ob pravilni in pravočasni socializaciji je odnos do otrok dober. Kljub temu je potreben nadzor odrasle osebe. Do tujcev je previden, lahko tudi agresiven, če ni pravilno socializiran. Do živali, s katerimi skupaj odrašča je prijazen, ostale živali bo preganjal, saj prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti zelo izkušen, samozavesten, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično zelo aktiven (po možnosti lovec ali aktiven športnik), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, vztrajen, pravičen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Potrebuje zelo veliko dnevnih fizičnih (še posebej do 2. leta starosti) in umskih aktivnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu, sicer uide za vonjem (lovski nagon). Primerno bivalno okolje je pesjak z dobro ograjenim vrtom, na podeželju. Bivanje v mestu ni primerno.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, kljub temu so lahko prisotne posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov, rak, vraščanje krempljev, vnetja ušes, občutljivost na anestetike, zasuk želodca. Opozoriti je potrebno, da je pri kotitvi skoraj vedno potreben carski rez. Pri prehrani je potrebna doslednost, saj je pasma nagnjena k debelosti.