Pasma ISTRSKI KRATKODLAKI GONIČ –>

ISTRSKI KRATKODLAKI GONIČ

(Istarski kratkodlaki gonič – Istrian shorthaired Hound)

 

ISTRSKI KRATKODLAKI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 151

Velikost: od 44 do 56 cm
(idealno za samca 50 cm, za samico 48 cm)
Teža: od 14 do 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Hrvaška. Pasma je stara, saj obstaja že od srednjega veka. Med balkanskimi goniči velja za najstarejšo. Njegovi predniki so azijski hrti, evropski mastifi in goniči. Vzrejena je bila na področju bivše Jugoslavije. Pasma je avtohtona hrvaška pasma, čeprav izvira iz Slovenije. V začetku 20. stoletja se je z vzrejo intenzivno ukvarjal slovenski kinolog dr. Ivan Lovrenčič. Dokumentacija o tem je bila skoraj vsa uničena med drugo svetovno vojno. Uporabljali so ga za lov v tropu na zajce in lisice. Prilagojen je za gibanje po zahtevnem terenu v različnih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2003. V sedanjem času ga uporabljajo za lovskega psa (goniča in krvosledca) in družinskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Istrski kratkodlaki gonič srednje velik, mišičast, kompakten, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, svetleča, gosta in trda. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: snežno bela z oranžno rumenimi lisami po uhljih in preko oči (maska). Tudi drugod po telesu so dovoljene lise. Nekateri predstavniki te pasme so popolnoma beli. Dlaka mu nudi dobro zaščito pred vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

ISTRSKI KRATKODLAKI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Istrski kratkodlaki gonič inteligenten, učljiv, zelo delaven, gibčen, vztrajen, odločen, vzdržljiv, prijazen, zelo dinamičen, zelo temperamenten, vihrav, poslušen, pozoren na dogajanje v okolici, občutljiv na krivice, igriv, odličen lovec, občasno trmast, zvest, družaben, ljubezniv, uravnovešen, pogumen, močan, doma umirjen, nežen, potrpežljiv. Voh ima izjemno razvit. Njegovo lajanje je močno in glasno. Možne negativne lastnosti: nervoza, prepirljivost, preveč lajanja – povezano z nepravilno vzgojo, osamljenostjo in premalo aktivnosti. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad, je potrpežljiv, nežen in uživa v igri z njimi. Pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe. Do tujcev je sprva zadržan in z lajanjem opozori na njihovo prisotnost, kasneje prijazen. Ob pravilni socializaciji poznane živali dobro sprejema, nepoznane živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Priporočljivo je osnovno šolanje poslušnosti. Primerno bivalno okolje je tako pesjak z ograjenim vrtom, kot tudi bivanje v stanovanju. Ne sme biti zaprt v pesjaku ali privezan na verigi, ker to slabo prenaša. Potrebuje zelo veliko različnih dejavnosti – fizičnih in umskih.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.