Pasma ISTRSKI RESASTI GONIČ –>

ISTRSKI RESASTI GONIČ

(Istarski oštrodlaki gonič – Istrian coarse-haired Hound)

 

ISTRSKI RESASTI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 152

Velikost: od 46 do 58 cm
Teža: od 16 do 26 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Hrvaška. Pasma je stara in avtohtona. Vzrejena je bila v 19. stoletju na področju nekdanje Jugoslavije. Vzrejen je bil s križanjem kratkodlakega istrskega goniča in vendejskega grifona. Uporabljali so za lov na zajce, lisice in divje prašiče. Pasma je bila prvič javno predstavljena leta 1896. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1996. Prilagojen je za gibanje po zahtevnem terenu v različnih vremenskih razmerah. V sedanjem času je predvsem lovski pes, lahko tudi družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Istrski resasti gonič srednje velik, mišičast, kompakten, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, groba, ravna in resasta. Barva dlake: snežno bela z rumeno oranžnimi lisami po uhljih in preko oči (maska). Tudi drugod po telesu so dovoljene lise. Nekateri predstavniki te pasme so popolnoma beli. Dlaka mu nudi dobro zaščito pred vremenskimi vplivi in ga varuje bolj, kakor kratkodlakega goniča. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.

 

ISTRSKI RESASTI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Istrski resasti gonič inteligenten, učljiv, občutljiv na krivce, delaven, ognjevit, temperamenten, živahen, igriv, nežen, prijazen, svojeglav, prijeten, umirjen doma, nežen, družaben, zvest, vzdržljiv, odločen, vztrajen, močan, odličen lovec, pogumen, potrpežljiv, pozoren na dogajanje v okolici. Je dober gonič in krvosledec. Čut za voh ima izjemno razvit. Njegovo lajanje je močno in glasno. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad, je potrpežljiv, nežen in uživa v igri z njimi. Pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe. Do tujcev je sprva zadržan in z lajanjem opozori na njihovo prisotnost, kasneje prijazen. Ob pravilni socializaciji poznane živali dobro sprejema, nepoznane živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Priporočljivo je osnovno šolanje poslušnosti, saj je zaradi svojega značaja malo težje učljiv. Primerno bivalno okolje je tako pesjak z ograjenim vrtom, kot tudi bivanje v stanovanju. Ne sme biti zaprt v pesjaku ali privezan na verigi, ker to slabo prenaša. Potrebuje zelo veliko različnih dejavnosti – fizičnih in umskih.

 

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.