Pasma MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ –>

MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ

(Anglo-français de petite vénerie)

 

MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 325

Velikost: od 48 do 56 cm
Teža: od 16 do 20 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija. Pasma je bila vzrejena v prvi polovici 20. stoletja, njegovi predniki pa izvirajo iz 16. stoletja. Nastal je s križanjem beagla , zajčarja, Poitevina in Porcelana. Uporabljali so ga za lov v krdelu na majhno divjad. Njegovo ime ni povezano z njegovo velikostjo, temveč z dejstvom, da lovi malo divjad. Prvi standard je bil priznan leta 1978, uradni standard FCI pa leta 1983. V sedanjem času je predvsem lovski pse, lahko tudi družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih.

 

Opis pasme

Po obliki je Mali angleško francoski gonič srednje velik, vitek, lahek, čvrst in skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gladka, groba in gosta.

Barva dlake:

tribarvni – črna in bela s svetlo rjavimi oznakami, črn nos ali bela in črna z bledo rjavimi oznakami, črn nos
dvobarvni – bela in oranžna, tobačno rjav nos.

Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, kopanje po potrebi ter redno čiščenje ušes.

 

MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Mali angleško francoski gonič inteligenten, učljiv, odličen lovec, vztrajen, vzdržljiv, igriv, hiter, dinamičen, pogumen, zadržan, poslušen, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, delaven, družaben, prijazen. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se dobro razume. Odnos do drugih psov je dober, ostale živali mu pomenijo plen. Do tujcev je zadržan in z lajanjem oznani njihov prihod. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju, saj ni najprimernejši za bivanje v urbanem okolju. Potrebuje veliko gibanja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: vnetja ušes.