Pasma NEMŠKI GONIČ –>
NEMŠKI GONIČ
(Deutsche Bracke – German Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.3 Mali goniči
št. FCI standarda: 299
Velikost: od 40 do 53 cm
Teža: do 30 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija, Vestfalija. Pasma je zelo stara. Njegovi predniki so bili verjetno keltski psi, pes sv. Huberta in še kateri. Uporabljali so ga za lov na malo divjad.Pasma je bila priznana leta 1900. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Nemški gonič majhen, telo je dolgo, pravokotno, močno in elegantno grajeno. Dlaka je kratka, gosta in trda. Barva dlake: rdeče rumena s črnim plaščem. Po prsih, nogah, gobcu, na konici repa in okoli vratu so dovoljene bele lise. Nega obsega redno krtačenje, kopanje po potrebi, striženje krempljev in čiščenje ušes.
Karakter pasme
Po naravi je Nemški gonič inteligenten, učljiv, ljubeč, družaben, vzdržljiv, vztrajen, odličen lovec in sledilec, prijazen, ljubezniv, zelo aktiven, hiter, neutruden, miren doma, potrpežljiv, poslušen, zvest, samostojen, odločen, samozavesten, pogumen, delaven, gibčen. Ima zelo razvit čut za voh in orientacijo. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, plašnost, agresivnost, neposlušnost – navadno pogojeno z nepravilno vzgojo, preveliko osamljenostjo in premalo aktivnosti. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad in je z njimi zelo potrpežljiv. Do tujcev je zadržan. Ob pravilni socializaciji se dobro razume z domačimi živalmi, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, po možnosti lovec, zelo aktiven, prijazen, dosleden, odločen, avtoritativen, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko vadbe, gibanja, druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.