Pasma ŠVICARSKI GONIČ –>

 

ŠVICARSKI GONIČ

(Schweizer Laufhund – Chien Courant Suisse – Swiss Hound)

 

 

ŠVICARSKI GONIČ6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 59

Velikost: – samec meri od 46 do 58 cm
– samica meri od 47 do 57 cm
Teža: od 15 do 20 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švica. Pasma je zelo stara, saj obstajajo dokazi, da je obstajala že v času starih Rimljanov. Zelo priljubljen je bil v 15. in 18. stoletju. Njegovi predniki so verjetno tudi francoski psi. Uporabljali so ga za lov na lisice, zajce, divjega prašiča in jelenjad. Razširjen je tudi v Franciji in Kanadi. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

 

Opis pasme

Po obliki je Švicarski gonič srednje velik, močan, mišičasto grajen pes. Dlaka je lahko gladka ali groba. Barva dlake v osnovi vedno obsega belo, črno in rjavo. Nega ni zahtevna, obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.

Obstajajo štiri barvne variante:

Berner: bela s črnimi lisami ali črnim plaščem in rjavimi ožigi nad očmi, po ušesih in licih
Jura: črna z rjavimi ožigi nad očmi, po licih, prsih in nogah. Dovoljena je bela lisa na prsih.
Luzern: bela s sivo belo ali črno belo. Dovoljene so temne ali črne lise
Schwyz: bela z oranžno rdečimi ali rumeno rdečimi lisami.

 

ŠVICARSKI GONIČ

Karakter pasme

Po naravi je Švicarski gonič zelo inteligenten, zelo družaben, ljubeč, učljiv, ubogljiv, zvest, dinamičen, prijateljski z vsemi, včasih trmast, dostopen, odličen lovec, ponosen, samostojen, hiter pri odločitvah, samozavesten, miroljuben, prijeten, vztrajen, vzdržljiv, delaven. Ima zelo razvit čut za voh. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si ves čas želi njihove družbe. Otroke ima zelo rad in uživa v druženju z njimi. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijateljski. Odnos do drugih psov je dober, pri nepoznanih živalih, predvsem manjših, prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, dosleden, odločen, prijazen, fizično aktiven, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko fizičnih in umskih dejavnosti ter druženja, saj slabo prenaša osamljenost.

 

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.