Pasma SUSEŠKI ŠPANJEL –>
SUSEŠKI ŠPANJEL
(Sussex Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 2: Šarivci
št. FCI standarda: 127
Velikost: od 33 do 38 cm
Teža: od 18 do 20 kg
Življenjska doba: od 11 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija in sicer mesto Sussex, po katerem nosi tudi ime. Pasma Suseški španjel je stara, saj sega v 18. stoletje. Vzrejen je bil za delovnega in lovskega psa. V času druge svetovne vojne je skoraj izumrl. Prvi klub je bil ustanovljen leta 1884, FCI standard je priznan od leta 2009. Pasma je maloštevilna in skoraj neznana izven meja Anglije. V sedanjem času je predvsem družinski pes.
Opis pasme
Suseški španjel spada med majhne pasme psov. Telo je dolgo, nizko in kompaktno grajeno. Dlaka je srednje dolga, gosta, gladka, rahlo valovita in vodoodporna. Barva dlake: zlato jetrne barve z zlatimi konicami. Dlaka mu zmerno odpada. Barva dlake se dokončno razvije šele pri odraslih psih. Nega obsega redno krtačenje, redno čiščenje ušes in kopanje po potrebi.
Karakter pasme
Po naravi je Suseški španjel občutljiv, živahen, norčav, zabaven, igriv, nežen, zvest, dober čuvaj, pogumen, zaščitniški, aktiven, energičen, vesel, ubogljiv, močan, okreten, prilagodljiv. Možne negativne lastnosti: lenoba, samovoljnost, trma. Značilno je, da veliko laja in se močno slini. Ima zelo razvit čut za voh. Na lastnika in ostale člane družine je zelo navezan in jih ima rad. Rad je v družbi večjih otrok, ki imajo do njega primeren odnos in niso vsiljivi. Pri manjših otrocih, ki pri igri ne poznajo meja, lahko pokaže zobe. Pri druženju z otroci je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je zadržan, v primeru nevarnosti pa pred njimi brani svojo družino in lastnino. Z ostalimi živalmi se dobro razume, če je pravilno in pravočasno socializiran. Previdnost je potrebna pri manjših domačih živalih (hrčki, ptice, morski prašički), saj ima močan lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, prijazen (brez uporabe sile in povzdigovanja glasu), pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Poleg tega mora imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Pes potrebuje veliko dnevnega gibanja (dolgi sprehodi, tek) in drugih zaposlitev. Primerno bivalno okolje je tako zunaj (izoliran pesjak in ograjen vrt) kot v stanovanju.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: težave s kostmi, vnetja ušes, težave s hrbtenico, bolezni srca. Pri mladičih se odsvetuje hoja po stopnicah zaradi pravilnega razvoja kosti. Poudariti je potrebno, da ima pasma rahle kosti, zato je v mladosti potrebno dodajane kalcija. Pozorno je potrebno spremljati izpadanje mlečnih zob, da ne pride do ukrivljenosti stalnih. Prehrana mora biti uravnotežena, saj je nagnjenost k debelosti močno prisotna.