Pasma LHASA APSO –>
LHASA APSO
(Lhasa Apso)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 5: Tibetanske pasme
št. FCI standarda: 227
Velikost: okoli 25,5 cm
Teža: od 6 do 9 kg
Življenjska doba: do 16 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Tibet, predvsem področji Lhasa in Leha. Izraz »apso« pomeni psa, ki je po vsem telesu poraščen z dolgo, lasem podobno dlako. O nastanku pasme Lhasa Apso obstaja več verzij. Po eni izmed njih naj bi nastali s križanjem večjih apsov (današnjih tibetanskih terierjev) in tibetanskih španjelov. Eden izmed možnih prednikov naj bi bil tudi Shih Izu. Vzrejali so ga z željo, da bi bil čim bolj podoben levjemu psu oziroma snežnemu levu (Sengeju), ki nastopa v mitskih zgodbah lamaizma. Do predstavnikov te pasme so v Tibetu zelo ljubeči in pozorni, saj jih vera uči, da so ti psi reinkarnacija duhovnikov. Standard pasme (angleški) je bil uradno priznan leta 1934. Prvi predstavniki pasme so prispeli v ZDA in Evropo v začetku 20. stoletja. Pasma je sedaj močno razširjena po vsem svetu. Z vzrejo so pričeli tudi izven Tibeta, zato ločimo več smeri, in sicer: nemški tip (bolj robustnega videza), angleški tip (manj močno telo, lobanja manj obokana, dlaka tipična), ameriški tip (krajša glava, precej obokana lobanja, mehkejša dlaka). Tudi v Sloveniji je že precej predstavnikov te pasme. Nastopa predvsem v vlogi spremljevalca, dobre rezultate pa dosega tudi v agilitiju.
Opis pasme
Po videzu je Lhasa Apso majhen, krepkega in skladno grajenega telesa. Dlaka je dolga, ravna in trda. Otip spominja na kozjo dlako. Podlanka je tanka in volnata. Barva dlake: zlata, barva soboljevine, peščena, siva, črna, bela. Dovoljene so dvo- ali tribarvne kombinacije, razen čokoladne barve. Nega ni preveč zahtevna. Zahteva redno krtačenje in pogosto kopanje, po potrebi tudi striženje. Kot zanimivost naj navedemo, da jim v njihovi domovini čistijo dlako z drobnim peskom.
Karakter pasme
Po naravi je Lhasa Apso izjemno inteligenten, samozavesten, čuječ, umirjen, aktiven, družaben, včasih neposlušen, dober čuvaj, pogumen, neodvisen. Lastniku in družinskim članom je zelo vdan. Z otroki se rad druži, dokler ne postanejo preveč vsiljivi. V odnosu do drugih živali ni težav, če je pravočasno in pravilno socializiran. Do tujcev je zadržan. Najprimernejše okolje za bivanje je stanovanje, saj uživa v bližini družine. Nikakor ni priporočljivo bivanje v pesjaku, saj se počuti odrinjenega in postane kmalu neobvladljiv. Primeren je lastnik, ki si želi samostojnega psa, ki se ne podreja v celoti, ima dovolj prostega časa za druženje, je prijazen, potrpežljiv, odločen, dosleden in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Potrebuje dolge sprehode in ostale aktivnosti, predvsem pa veliko druženja z ljudmi.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: alergije (predvsem povezane z nepravilno prehrano), težave z očmi.
Pravilna prehrana
Glede pravilne prehrane je potrebno poudariti, da ta pasma, tako kot vse tibetanske, slabo prenaša prevelike količine mesa. Primerno je izbrati vrsto hrane, ki vsebuje manjši odstotek beljakovin. V prehrani morajo biti prisotne tudi maščobe, ki jih dolgodlake pasme nujno potrebujejo.