Pasma TIBETANSKI ŠPANJEL –>
TIBETANSKI ŠPANJEL
(Tibetan Spaniel)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 5: Tibetanske pasme
št. FCI standarda: 231
Velikost: do 25,5 cm
Teža: od 4,5 do 7 kg
Življenjska doba: do 16 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Tibet – pogorje Himalaje. Njegov izvor ni točno dokumentiran, verjetno pa njegovi predniki izvirajo iz istih linij, kot pekinezer, japonski čin, shih tzu, pug in lhasa apso. Tibetanski španjel spada med stare pasme psov, saj je njegova prisotnost znana že več kot 2000 let. Razširili so se tudi drugod po svetu. Prvi predstavniki so leta 1898 prispeli v Veliko Britanijo. Dolgo časa so bili zelo redka pasma. Ves čas nastopa v vlogi družnega psa.
Opis pasme
Spada med majhne pasme. Po videzu je Tibetanski španjel drobne, skladno grajene postave. Dlaka je srednje dolga, svilnata, grivasta. Rep je močno poraščen. Podlanka je gosta. Barva dlake: vse barve in barvne kombinacije.
Karakter pasme
Po naravi je Tibetanski španjel miren, inteligenten, zelo učljiv, radoveden, igriv, pozoren, dober čuvaj, prilagodljiv, nezahteven, nežen, prijazen, potrpežljiv, samozavesten, iznajdljiv, pozoren na okolico, radoveden, samostojen, navihan, vztrajen, razumen. Možne negativne lastnosti: trma, neposlušnost, lenoba, pretkanost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan, čeprav kaže do enega od članov še posebno pozornost. Do tujcev je zadržan in na njihovo prisotnost opozori z lajanjem. Nikoli ne laja brez vzroka. Primerno bivalno okolje je stanovanje. Rad ima sprehode, tekanje in igro. Primeren je lastnik, ki razpolaga z veliko ljubezni, topline, prostega časa in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo in pestre pristope.
Zdravje pasme
Pasma spada med zelo zdrave, kljub temu pa so lahko prisotne nekatere zdravstvene težave: problemi z očmi, alergije, displazije. Paziti je potrebno tudi na pravilno prehrano, saj je nagnjen k debelosti.